Diplomirana politologinja iz San Diega, ki danes v tem južnem kalifornijskem mestu vodi družinsko restavracijo, problematiko umetne prekinitve nosečnosti in pravice do izbire dobro pozna, saj je v študentskih letih delala za Planned Parenthood (Načrtovano starševstvo).

Sorodna novica Vrhovno sodišče ZDA razveljavilo pravico do splava. Naslednji korak kontracepcija?

Gre za neprofitno ameriško organizacijo, katere začetki segajo v leto 1916, ki zagotavlja reproduktivno zdravstveno varstvo v ZDA in po svetu. Ima 159 zdravstvenih in nezdravstvenih podružnic. Samo v ZDA imajo več kot 650 zdravstvenih klinik, sodelujejo pa tudi z organizacijami v 12 drugih državah.

Planned Parenthood stranke oskrbuje s kontracepcijo, opravlja teste nosečnosti, ginekološke preglede, preglede za spolno prenosljive bolezni in zdravljenje teh, svetuje in tudi opravlja splave.

S petkovo razveljavitvijo precedenčnega primera Roe proti Wade, ki je Američankam leta 1973 podelil pravico do splava, je Planned Parenthood stopil v prvo bojno linijo bitke za ženske pravice.

Z AnneMarie Brown Lorenz smo se med drugim pogovarjali o pomenu te organizacije, o tem, kako bo odločitev sodišča imela katastrofalne posledice za najnižje in najbolj marginalizirane sloje, ter o družbenih premikih v ZDA.

Kakšni občutki so vas prevevali, ko je odjeknila novica, da je vrhovno sodišče razveljavilo Roe proti Wade in s tem Američankam odvzelo ustavno pravico do splava? Ko sem takrat govorila z vami, ste mi dejali, kako ste zgroženi, povsem razočarani nad lastno državo ….
Iskreno, mislim, da nisem bila zares presenečena. Zgrožena in osupla, ampak ne presenečena. Spremljala sem vzpon skrajne desnice v času administracije Donalda Trumpa in videla, kaj se dogaja. Gnusi se mi. Moja stara starša sta pobegnila v ZDA, da bi zbežala pred vojno, pred skrajnim rasizmom, antisemitizmom in nadzorom, ne morem si predstavljati, kako bi se onadva počutila, ko bi videla, kaj se je zdaj zgodilo s to državo. Me pa zdaj res mika zapustiti svojo domovino, državo, kjer sem se rodila. Ne verjamem več vanjo.

Ko ste bili na univerzi, ste delali za Planned Parenthood. Nam lahko na kratko pojasnite, kakšen je pomen te organizacije in kako pomembno je, da obstaja taka ustanova, ki ženskam razloži, kakšne možnosti imajo?
Na univerzi sem študirala politologijo in sem se v okviru študija morala nekam prijaviti kot prostovoljka, da bi izpolnila svoje študijske obveznosti. Izbrala sem Planned Parenthood. Ne le zato, ker sem verjela vanje, ampak ker sem tja hodila na svoje redne ginekološke preglede in po kontracepcijo, čeprav sem imela zdravstveno zavarovanje.

Osebje v Planned Parenthood je prijazno, nihče nikogar ne sodi ali obsoja in vedno so mi dajali občutek, da sem kot ženska sama odgovorna za svoje telo, da imam popoln nadzor nad njim, brez vsakega sramu. Ko se je moje obdobje kot prostovoljka tam izteklo, sem se odločila, da vzamem službo na njihovi recepciji. Organizacija, celo v tako malem obsegu, na tako obrobni lokaciji, kot je bil Eugene v Oregonu, je imela tako velik vpliv na življenja tam. In želela sem si biti del tega. Hotela sem prispevati k opolnomočenju žensk na kakršen koli mogoč način.

Pomen tega, kaj počnejo pri Planned Parenthood, je izjemen. Pa najsibo o moči besede "ne" ali ozaveščanje o kontracepciji. Ginekološki pregledi. Neprijetna vprašanja. Planned Parenthood odvzame stigmo sramu s spolnosti in naših teles. Ženskam daje moč počutiti se tako, da imajo nadzor nad svojo prihodnostjo.

Kako točno je potekalo vaše delo pri Planned Parenthood in ali nam lahko zaupate kakšno od najpretresljivejših zgodb, ki ste jih slišali od žensk, ki so se obrnile na vas?
Kot sem omenila, sem bila zgolj navadna receptorka. Vnašala sem podatke deklet, ki so prihajala na preglede. Veliko študentk, ki so se na smrt bale, da so zanosile, in so prišle po jutranjo tabletko ali celo splav, ker si še niso želele spremeniti poteka svojih življenj. Najtežja zgodba, ki sem jo slišala, je bila od mladega dekleta, starega približno 16 let, ki jo je posilil njen oče in se je obrnila na nas za splav. A ker je bila mladoletna, je bil za splav, kot rezultat zlorab in incesta, potreben sodni nalog. Tega nikdar ne bom pozabila …

Clarence Thomas, eden od vrhovnih sodnikov, ki so glasovali za razveljavitev Roe proti Wade, je ob svoji argumentaciji zapisal, da bo moralo vrhovno sodišče na neki točki znova presojati tudi o istospolnih porokah, homoseksualnih spolnih odnosih in kontracepciji. To pa res zveni kot Deklina zgodba počasi …
Saj ne moreš verjeti, ko to slišiš. Nerealno. Kot kakšen slab film. In moja prva misel je bila, da pobegnem. Kako odidem iz te države? Kaj se je zgodilo s to državo? Po drugi strani pa je en del mene, ki se želi boriti. Boriti se za moje istospolne prijatelje. Za ženske, za katere se je treba boriti. Ampak se počutim nemočno.

Na koncu je bilo pet ljudi, od tega štirje moški, ki so odločili usodo na milijone Američank. Velika večina Američanov, sodeč po raziskavah javnega mnenja, ne podpira prepovedi splava, celo vsi republikanci ne. Tako da je težko uporabiti pri tem argument, da skušajo aktivirati svojo bazo, da se potegujejo za konservativne glasove, ne? Čemu potem pripisujete to odločitev in na splošno to dolgoletno prizadevanje za razveljavitev Roe proti Wade?
Težko vprašanje … Pri tem bi se lahko spustila v zajčjo luknjo teorij zarote. Ampak za to krivim izključno Mitcha McConnlla (vodja senatnih republikancev) in njegovo fanatično vero. Tako da morda krivim vero. Krivim potrebo moških po nadzoru nad ženskimi telesi zaradi tako imenovane vere v Boga. Morda sem preveč besna, da lahko zares odgovorim na to vprašanje.

Argument konservativne struje, ki nasprotuje pravici do splava, je, da se življenje začne s spočetjem. Vsako življenje šteje. Ta razsodba se je zgodila v času okrepljene razprave o nadzoru nad orožjem. V ZDA je glavni razlog smrtnosti med otroki danes strelno orožje. Ista konservativna struja enako goreče nasprotuje kakršnim koli posegom na področju orožja. Kako vi gledate na to morbidno ironijo?
To je čisto in navadno sranje. Drugi člen ameriške ustave je bil napisan v času, ko so moški uporabljali muškete, ne pa jurišnega orožja, s katerim lahko v roku nekaj minut pobiješ na stotine ljudi. Pištole so simbol možate identitete in moči v svetu, v katerem imajo lahko občutek, da to moč izgubljajo. Poleg tega je orožarski posel velik posel, kar pomeni veliko denarja. Kar pa v tej državi pomeni več kot vse drugo. Mislim, da vrednost človeškega življenja, celo življenja zarodka, ne dosega dejanskega življenja denarja. Denarja in vere.

Celotno bistvo drugega člena je, da ne pustiš, da bi vlada posegla in ti vzela orožje, ti diktirala življenje, posegla v tvojo pravico do nošenja orožja in samozaščite. Z razveljavitvijo primera Roe proti Wade pa pozdravljajo odločitev vlade (no, sodišča), a stori točno to – poseže v pravice na milijone in milijone Američanov?
Tako je. Ampak odločitev, da se razveljavi primer Roe proti Wade, je bil neposreden udarec za najranljivejše, najrevnejše sloje in etnične manjšine. Točno iste ljudi, ki jih ta država noče in noče zaščititi ter jih še naprej spravlja za zapahe in marginalizira. Že zdaj me je iskreno strah, kakšne posledice bo imela ta odločitev sodišča na dolgi rok.

Da sva natančni – tehnično gledano, je splav v ZDA še vedno legalen, a je odločitev o tem prepuščena posameznim zveznim državam. To pomeni, da bodo morale ženske, ki živijo v konservativnih državah, ki splav prepovedujejo, zdaj potovati v drugo zvezno državo, če bodo želele poseg. Kaj to pomeni v praksi? Kdo v tem primeru krije stroške? Kot ste sami dejali, bo imela ta razsodba očitno posledice predvsem za nižji sloj.
Mislim, da je to glede kritja stroškov še vedno zelo nejasno. V nekaterih primerih bodo potni stroški, potrebni, da opravite splav v drugi državi, nemogoči. Prav tako bodo posledice za tiste, ki bodo imele splav. V nekaterih zveznih državah bo splav kriminaliziran. Če bo tako, kaj bodo storile ženske? Bodo zvezne države in zdravniki kar gledali križemrok, kako ženske umirajo zaradi zapletov v nosečnosti? Če bo tako, bomo sploh slišali za to? Se bo to znašlo v poročilih? Bodo posamezne zvezne države prepovedale tudi jutranjo tabletko, kjer gre tehnično za splav, bodo kriminalizirale tudi tabletko ali jo bodo ženske lahko naročile po pošti? Da, vse to bo najbolj prizadelo nižji sloj in marginalizirane skupine, pa si sploh ne morem še predstavljati, kako zelo.

Se vam zdi, da so ZDA v zadnjih letih postale konservativnejše ali krivite za to odločitev točno teh pet sodnikov, minorno manjšino, ki ji je nekako uspelo preglasiti celoten narod?
Opažam obrat proti konservativnejšim stališčem in nazorom. Levica je šla v bolj skrajno levo, desnica pa tudi. Neke sredine ni več. Pandemija je ogenj še podžgala, ker je bila tako politično polarizirana – iskreno še nikdar nisem videla bolj razdeljenega naroda, kot sem ga v tistem času.

Če se navežem na vaš odgovor – v ZDA smo bili v zadnjih letih priča velikanskim družbenim premikom. Po eni strani iz ZDA prihajajo progresivna gibanja, kot so Black Lives Matter, pa ultraliberalna #MeToo in t. i. kultura črtanja. Čeprav so bila deležna določenih kritik, so vsa ta gibanja v svojem bistvu revolucionarna in napredna, njihov namen pa je izboljšati ameriško družbo. Razveljavitev Roe proti Wade gre v diametralno nasprotno smer, z njo so ZDA videti kot nazadnjaška ultrakonservativna država. Kako gledate na te družbene premike?
Točno tako, kot sem dejala – ker so si nasprotujoči pogledi tako ekstremni. Neka zlata sredina se je povsem izgubila. Res bi si želela neke zdrave pameti pri vsem skupaj, ampak se preprosto zdi, kot da bi bili sredi igre med dvema ognjema in moraš izbrati eno stran in jo goreče zagovarjati, ne glede na to, ali se popolnoma strinjaš z njo ali ne. In še enkrat – krivim verski fanatizem, podton vztrajnega rasizma in radikalizirani strah, ki ga je pandemija vcepila v našo družbo.

Ne vem, kam gremo od tod ali kako naj se borimo za to, v kar verjamemo, ker zdi se, da niti volitve ne delujejo več … vse je postavljeno na glavo. Obtičali smo v nekakšnem družbenem poskusu, ki se je popolnoma ponesrečil. Res se bojim, kam gremo od tod dalje.