Sodišče je precedenčno razsodbo iz leta 1973 razveljavilo nekaj tednov po tem, ko je v javnost pricurljal dokument, ki je nakazoval, da se nagibajo v to smer, in sprožil množične proteste po državi.
Sodišče je, konkretno, odločalo o zakonu zvezne države Misisipi, ki prepoveduje splav po 15. tednu nosečnosti, ki so ga danes potrdili s šestimi glasovi proti trem, obenem pa še s petimi proti štirim odpravilo pravico do umetne prekinitve nosečnosti, ko je razveljavilo odločitev v primeru Roe proti Wade.
Današnja razsodba bo korenito posegla v ženske pravice v ZDA, pri čemer bo zdaj prepuščeno posameznim zveznim državam, ali splav prepovedo.
Pričakuje se, da bo polovica zveznih držav, tistih konservativnejših, zdaj uvedla nove omejitve ali popolno prepoved.
13 jih je že sprejelo t. i. samodejni zakon, po katerem bo umetna prekinitev po odločitvi vrhovnega sodišča samodejno prepovedana. Vrsta drugih pa naj bi omejitve sprejela po hitrem postopku.
Tudi v nekaterih danes liberalnejših državah, ki so ga prepovedovale pred letom 1973.
Odločitev bo najhuje prizadela revne ženske. Premožnejše si bodo lahko privoščile opravljanje splava v drugih zveznih državah, kjer bo to še dovoljeno, dokler republikanci v konservativnih državah tega ne bodo opredelili kot kaznivo dejanje.
Misisipi ima le eno kliniko, kjer je mogoče opraviti umetno prekinitev nosečnosti. Ta se bo zdaj morala zapreti, skupaj s podobnimi ustanovami v približno polovici zveznih držav.
Prva zvezna država, ki je po novem zakonu povsem prepovedala splav, je postal Misuri, katerega državni tožilec Eric Schmitt je že podpisal odlok.
Brez pravice do splava 36 milijonov žensk
Z današnjo prelomno razsodbo bo onemogočen dostop do splava za okoli 36 milijonov žensk reproduktivne starosti, ocenjuje raziskava skupine Planned Parenthood (Načrtovano starševstvo), zdravstvena organizacija, ki zagotavlja reproduktivno zdravstveno varstvo v ZDA in po svetu.
Demokratski guvernerji vrste zveznih držav, vključno s Kalifornijo, Novo Mehiko in Michiganom, so že pred današnjo odločitvijo napovedali, da nameravajo ob razveljavitvi Roe proti Wade vpisati pravico do splava v svoje ustave.
Konservativne skupine medtem pozdravljajo odločitev vrhovnega sodišča, za kar so lobirale skoraj pet desetletij.
Nekateri protestirajo, drugi slavijo
Po prelomni odločitvi Roe proti Wade je vrhovno sodišče leta 1973 s sedmimi glasovi za in dvema proti odločilo, da je pravica ženske, da prekine nosečnost, zaščitena z ameriško ustavo.
Razsodba je dala Američankam popolno pravico do splava v prvem trimesečju nosečnosti, je pa dopustila omejitve v drugem trimesečju in prepoved v tretjem.
A v nadaljnjih 49 letih so razsodbe v več zveznih državah postopoma krnile dostop do splava v več kot ducat zveznih držav. Veliko priložnost so nasprotniki splava dobili po tem, ko je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump imenoval kar tri konservativne vrhovne sodnike, s čimer se je njihova večina povečala na šest proti tri.
Za odpravo pravice do umetne prekinitve nosečnosti so poleg Alita glasovali še Clarence Thomas, Neil Gorsuch, Brett Kavanaugh in Amy Coney Barrett, ki jih je na vrhovno sodišče imenoval Trump. Predsednik sodišča John Roberts je podprl le zakon države Misisipi, več pa ni dodal.
Proti obema vprašanjema je glasovala liberalna manjšina sodnikov – Sonia Sotomayor, Elena Kagan in Stephen Breyer. Zapisali so, da z žalostjo za vrhovno sodišče in za milijone Američank, ki so izgubile temeljno ustavno pravico, izražajo nasprotovanje.
"Večina je odpravila 50 let staro ustavno pravico, ki ščiti ženske svoboščine in enakopravnost. Prekršila je osnovno načelo vladavine prava, ki spodbuja konstantnost. S tem je ogrozila tudi druge pravice, kot so pravica do kontracepcije, pravica do istospolnih spolnih odnosov in porok. Na koncu pa tudi spodkopava legitimnost vrhovnega sodišča," je zapisala manjšina.
Alito je sicer zatrdil, da to na druge precedense ne bo vplivalo, vendar pa je njegov kolega Thomas zapisal, da bo treba odločati tudi o istospolnih odnosih in porokah ter o kontracepciji.
Po razsodbi se je pred vrhovnim sodiščem zbrala množica ljudi, tako protestnikov in zagovornikov pravice do splava kot tudi podpornikov splava.
Prvi so ogorčeni, čustveni, številni so izbruhnili v jok, medtem ko drugi razsodbo praznujejo. Pričakuje se tudi nasilje, zaradi česar so poslopje sodišča posebej zavarovali. Okrepilo se je tudi varovanje vrhovnih sodnikov.
Američani za pravico do splava
Odnos Američanov do umetne prekinitve nosečnosti je sicer zapleten, vendar pa popolno prepoved podpira le deset odstotkov prebivalcev. Po vseh anketah večina prebivalcev ZDA na splošno podpira pravico do splava. Gallupova anketa maja lani je ugotovila več kot 80-odstotno podporo.
Konservativni sodnik Samuel Alito je zapisal, da sta bili odločitvi v primerih Roe proti Wade in potem Načrtovano starševstvo proti Casey, ki je pravico do splava potrdilo, napačni in ju je bilo treba odpraviti.
"Ustava ne zagotavlja pravice do splava. Pooblastila za regulacijo splava se morajo vrniti k volivcem in njihovim izvoljenim predstavnikom," je zapisal Alito, ki je že v osnutku namignil, da naj si ženske pač potem izvolijo predstavnike, ki bodo podprli pravico do splava.
Biden napovedal ukrepe
Ameriški predsednik Joe Biden je odločitev sodišča kritiziral in izpostavil, da so sodniki s tem ogrozili zdravje in življenje Američank, razsodba pa da je popeljala državo 150 let v preteklost.
"To je zelo žalosten, mračen dan za sodišče in za državo," je povedal Biden. "Ustavno sodišče je Američanom izrecno odvzelo ustavno pravico, ki jim jo je že priznalo. Preprosto so jo vzeli. Kaj takega se še nikdar ni zgodilo s pravico, ki je za toliko Američanov tako zelo pomembna."
"Vrhovno sodišče je prvič v zgodovini odvzelo ustavno pravico, ki je 50 let ščitila pravico žensk do odločanja o lastnem zdravju, pravico do zasebnosti brez vpletanja politike. Jasno je, da so življenja in zdravje žensk sedaj v ZDA ogrožena. Roe proti Wade je bila pravilna odločitev, ki so jo potrjevali tudi vrhovni sodniki imenovani s strani republikanskih predsednikov," je dejal Biden.
"Trije, ki jih je imenoval Donald Trump, so odpravili temeljno pravico," je izpostavil in dejal, da gre za realizacijo ekstremne ideologije in tragično napako.
Ko je opisoval, da bodo morale ženske sedaj rojevati otroke svojih posiljevalcev in otroke, ki so plod incesta, se mu je zalomilo, opozoril pa je tudi, da se kuha tudi odprava drugih pravic, kot so poroke istospolno usmerjenih.
"Edini način za vrnitve pravic je kongresna uzakonitev Roe proti Wade. Kongres trenutno nima glasov za to. Zaradi tega se mora slišati glas volivcev, ki morajo izvoliti predstavnike, ki bodo ščitili pravice," je dejal Biden in napovedal, da bodo jeseni na glasovnicah osebne svoboščine, kot je pravica do zasebnosti.
Napovedal je, da bo njegova vlada storila vse, kar je v njeni moči, da ženskam, ki bodo morale na splav potovati v druge države, to omogoči, ob tem pa napovedal boj za dostopnost do tablet za umetno prekinitev nosečnosti.
Na koncu je v pričakovanju protestov, ki so nemudoma izbruhnili, pozval vse Američane, naj bodo protesti mirni. "Nasilje ni nikoli sprejemljivo, grožnje niso govor," je dejal Biden.
Pelosi: O telesih žensk odločajo Trumpovi sodniki
Tudi predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je pozvala Američane, naj svoje mnenje izrazijo z udeležbo na novembrskih volitvah.
"Kaj delajo? Včeraj so rekli, da države nimajo pravice regulirati ustavne pravice do orožja, danes pa pravijo, da lahko regulirajo pravico žensk do razpolaganja z lastnim telesom. Zadeva je smrtno resna in tega ne bomo dovolili," je dejala.
Pelosi je dodala, da bi morale o svojem telesu odločati ženske, ne pa sodniki, ki jih je imenoval Trump.
Na odločitev sodišča se je odzval tudi nekdanji predsednik Barack Obama. Dejal je, da sodišče ni le ukinilo 50 let starega precedensa, ampak je najbolj osebne odločitve predalo v naročje muham politikov in ideologov. "Več kot mesec dni smo vedeli, da se bo to zgodilo, ampak to zaradi tega ni nič manj uničujoče," je sporočil Obama.
In Trump, po mnenju demokratov glavni krivec za ukinitev pravice do splava? Za Fox News je izjavil, da bo vse v redu. Zagotovil je, da bo odločitev na koncu dobra za vse. Politik, ki je kot demokrat v New Yorku pravico do splava podpiral, nato pa si kot republikanec premislil, je dejal, da je sodišče sledilo ustavi in vrnilo pravice, ki bi jih moralo že zdavnaj. "Odločitev vrača zadeve v roke držav, kamor sodijo," je dejal in odgovornost za odločitev zvrnil na Boga, ki da je prispeval k njegovi odločitvi o imenovanju treh vrhovnih sodnikov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje