Pravice žensk, ko gre za to občutljivo temo, so tako ponovno ogrožene, predvsem v ZDA, kjer je v začetku maja pricurljal v javnost osnutek vrhovnega sodišča ZDA, ki predlaga razveljavitev razsodbe Roe proti Wade iz leta 1973 ter s tem ukinitev splošne pravice do splava.

Osnutek je prva objavila spletna stran Politico in s tem sprožila pravi vihar, predsednik vrhovnega sodišča John Roberts pa je lahko zgolj potrdil pristnost dokumenta in obsodil, da je osnutek "ušel" v javnost.

V osnutku, ki ga je napisal konservativni sodnik Samuel Alito, piše, da bi lahko vrhovno sodišče odpravilo splošno pravico do splava. Po Alitovih besedah je bila odločitev v primeru Roe proti Wade, ki je Američankam omogočila pravico do splava, "očitno napačna", saj ameriška ustava ženskam nikjer ne zagotavlja pravice do splava in ta pravica "ni globoko ukoreninjena v zgodovino in tradicijo države".

Predsednik Joe Biden se ne strinja in je pravico do splava pripravljen zaščititi, saj da gre za "temeljno pravico ženske do izbire". Končna odločitev bi bila lahko sprejeta še ta mesec, imajo pa na vrhovnem sodišču večino konservativni sodniki.

V primeru razveljavitve Roe proti Wade bi dostop do možnosti splava izgubilo 36 milijonov žensk, ocenjuje organizacija Planned Parenthood. 13 ameriških zveznih držav je namreč že sprejelo zakone, ki bodo v primeru razveljavitve samodejno prepovedali splav.

Jane Roe – od borke za splav do borke proti njemu

Primer Roe proti Wade sicer še danes velja za enega zanimivejših na ameriških sodiščih, tudi zaradi ozadja primera in poznejšega razvoja dogajanja. "(Jane) Roe" v primeru je bil psevdonim za Normo McCorvey, ki je na vrhovnem sodišču izpodbijala teksaško zakonodajo, ki je določala, da je splav neustaven, razen ko je ogroženo življenje nosečnice. Zakonodajo proti splavu je branil državni tožilec Teksasa, Henry Wade.

Ko je bila McCorvey leta 1969 noseča s tretjim otrokom, je s pomočjo organizacij, ki so se borile za pravico do splava, vložila tožbo, ker da je bila posiljena, zato bi rada splavila. Pozneje je sicer priznala, da je glede posilstva lagala, da bi dobila priznanje pravice do splava.

Sorodna novica Umrla je "Jane Roe", zaradi katere imajo Američanke pravico do splava

Njena prošnja je bila zavrnjena in bila je prisiljena roditi, a primer se je s tem šele dobro začel, saj je njena pritožba leta 1973 pristala na zveznem vrhovnem sodišču, ki je s sedmimi glasovi za in z dvema proti razsodilo, da vlada nima pristojnosti, da prepove splav. Sodba je temeljila na odločitvi, da ima ženska pravico končati nosečnost v okviru osebne izbire glede družinskih zadev, kar brani ustava.

Njena zmaga na vrhovnem sodišču je pomenila veliko prelomnico, a nasprotniki splava v ZDA v tem času niso nikdar obupali v svojih prizadevanjih, saj so upali, da bo na vrhovnem sodišču nekoč sedelo dovolj konservativnih sodnikov za razveljavitev odločitve iz leta 1973. Lahko pa posamezne zvezne države, kjer so na oblasti republikanci, sprejemajo svoje zakone, ki omejujejo dostop do splava.

Zanimivo je, da je Norma McCorvey, ki je nekaj časa delala na kliniki za splave v Dallasu, sama leta 1995 po spreobrnitvi v katoliško vero postala goreča aktivistka proti pravici do splava in ustanovila svojo aktivistično skupino proti splavu "Nič več Roe". Takrat se je tudi ločila od svojega dekleta, prepričana, da istospolna usmerjenost ni v skladu z božjo postavo. Leta 2005 je vrhovno sodišče zavrnilo njeno tožbo proti odločitvi iz leta 1973.

Američani ne podpirajo prepovedi splava

Zasuk v konservativne vode, ko gre za pravico do splava, sicer ne odraža javnega mnenja do te teme. Večina Američanov namreč meni, da bi moral biti splav zakonit v vseh ali pa vsaj v večini primerov, so pa številni tudi odprti za določene omejitve, ko gre za dostop do umetne prekinitve nosečnosti.

Kot v svoji zadnji raziskavi ugotavlja raziskovalni center Pew, relativno malo Američanov na eni ali na drugi strani razprave o splavu zavzema absolutistični pogled na zakonitost umetne prekinitve nosečnosti. 19 odstotkov Američanov tako meni, da bi moral biti splav zakonit v vseh primerih, brez izjem. 8 odstotkov jih meni, da bi moral biti splav nezakonit v vseh primerih, brez izjem.

A 71 odstotkov jih pravi, da bi moral biti po večini zakonit ali po večini nezakonit, ali pa pravijo, da obstajajo izjeme njihovi polni podpori ali nasprotovanju splavu. Kot tudi v preteklosti, več Američanov pravi, da bi moral biti splav zakonit v vseh ali v večini okoliščin (61 %) kot nezakonit v vseh ali v večini okoliščin (37 %). Kot izjeme navajajo predvsem, če je ogroženo življenje matere ali če bi imel otrok resne zdravstvene težave.

"Katastrofalne" implikacije za države v razvoju

Aktivisti po vsem svetu v odziv na omenjeni osnutek dokumenta opozarjajo, da če bo Roe proti Wade ovržen, bo to spodbudilo in okrepilo skupine, ki se borijo proti splavu – še posebej v državah v razvoju – ter pomenilo "katastrofo" za ženske v teh državah.

“Prepričan sem, da gibanje proti splavu v Ugandi samo upa in moli, da bo Roe proti Wade ovržen. Prepričan sem, da če jim to uspe, bo to največji dosežek za gibanja proti splavu, in da bodo to znatno izkoristili za spodkopanje vsega dela in napredka, za katera smo mislili, da smo ju dosegli," je v pogovoru za Guardian povedal ugandski zdravnik Kenneth Buyinza.

Še ena regija, kjer so besede sodnika Alita sprožile alarm, je Srednja Amerika, kjer je splav povsem prepovedan v treh državah – Salvadorju, Hondurasu in Nikaragvi. V Gvatemali, kjer je splav dovoljen zgolj v primeru, ko je ogroženo življenje matere, pa so poslanci nedavno zvišali zaporne kazni za ženske, ki so imele splav.

Eugenia López Uribe, regionalna direktorica organizacije Planned Parenthood, opozarja, da bo ameriška poteza zagotovo vplivala tudi na zakone v državah, kot je Gvatemala. “To jim daje znak, da če spremenijo zakonodajo na škodo pravic žensk, lahko to storijo brez kakršnih koli posledic. Znak, ki ga zdaj pošiljajo, je, da so ženske pravice stvar pogajanj. In to je skrajno skrb vzbujajoče."

Dodatno skrb povzroča dejstvo, da bi lahko v državah, ki so močno odvisne od ameriške pomoči za programe javnega zdravja (govorimo predvsem o Afriki), odprava Roe proti Wade imela “srhljiv učinek" na zavezanost tamkajšnjih vlad za subvencije, ko gre za splav ali pa za druge reproduktivne pravice.

Kot pravi Sarah Shaw, vodja mednarodne organizacije za reproduktivne pravice MSI – "dvakrat bodo pomislili, ko gre za to, za kaj porabljajo denar". In to bi lahko imelo katastrofalne posledice, ko gre za ginekološko oskrbo nasploh.

Tkanje konservativne mreže po Evropi

A posledice odprave Roe proti Wade ne bi čutila samo afriška celina – v Evropi že zdaj obstaja mreža ultra krščanskih in skrajno desnih organizacij, ki se borijo proti splavu in v času, ko je pravica do splava v ZDA vse bolj ogrožena, pridobivajo na vplivu.

Elementi te mreže so bili sprva povezani v skupino "Agenda Europe", v sklopu katere so se med letoma 2013 in 2018 zbirali na letnih srečanjih, med pripadniki skupine pa so bili tako politiki kot diplomati iz Vatikana, poroča Guardian.

Cilj skupine je bil "povrniti naravni red" s snovanjem načinov, kako postopoma spodkopati pravico do splava, pravice istospolnih in zakone za preprečevanje nasilja nad ženskami, kot tudi otežiti dostop do kontracepcije.

Med organizatorji vrhov Agende Europe najdemo Terrencea McKeegana, nekdanjega pravnega svetovalca misije Vatikana v ZN-u, in teologinjo Gudrun Kugler, sicer pa poslanko avstrijskega parlamenta iz vrst Ljudske stranke.

“Gre za precej ohlapno mrežo, ki je povezala različne skupine, ki se identificirajo kot 'za družino' in 'za življenje' – torej, proti splavu in proti pravicam LGBT,” je povedal Neil Datta, sekretar foruma Evropskega parlamenta za spolne in reproduktivne pravice, ki je izvedel raziskavo mreže, njenega programa in ciljev. “Lahko vidite, da so sprva še iskali svojo relevantnost, do tretjega srečanja pa so se jim že porojevale proaktivne ideje, kako spodkopati človekove pravice, ko gre za spolnost in reprodukcijo.”

Ameriški poskusi kot navdih za evropske pobude

Danes so osebe, povezane z Agendo Europe, povezane s Politično mrežo vrednot (PNfV), globalno platformo s povsem sorodnimi vrednotami, ki je nedavno v Budimpešti gostila svoj četrti čezatlantski vrh, potencialna razveljavitev Roe proti Wade pa jih že zdaj navdaja z zanosom, predvsem, ker gre za eno najbolj razvitih držav.

"A ameriško vrhovno sodišče se ne odziva na spremembe v družbi, ampak gre za rezultat 20- do 30-letne strategije ameriške krščanske desnice, da bi pridobila vpliv na ameriški pravosodni sistem z usposabljanjem in nameščanjem svojih ljudi v sistem," razlaga Datta.

Rezultati delovanja mreže v Evropi naj bi se že kazali v Evropi, predvsem na Poljskem, ki je splav skoraj povsem prepovedala, vplivala pa naj bi tudi na izide referendumov o istospolnih porokah v državah, kot so Romunija, Hrvaška in, da, tudi Slovenija, navaja Guardian.

Pravica do splava je na vse bolj trhlih tleh tudi na Madžarskem, kjer v zadnjih letih pod Orbanovo vlado pospešeno pravice izgubljajo tudi skupine LGBT.

Tudi v Italiji poskusi omejitve splava

Pod Matteom Salvinijem, vodjo skrajno desne Lige, so bili tudi v Italiji podani številni predlogi za omejitev splava, med drugim skušajo tudi prepovedati klinikam, da bi ženskam izdajale t. i. jutranjo tabletko.

Splav je bil v Italiji legaliziran po referendumu leta 1978, a imajo v zadnjem času Italijanke vse večje težave dostopati do varnega posega, saj izjemno visok delež ginekologov (70 odstotkov) izraža “moralne zadržke".

“Vemo, da je strategija mreže, ko gre za splav, najprej preprečiti, nato pa omejiti in prepovedati," razlaga Datta. “Kar danes videvamo na Madžarskem in Italiji, so poskusi preprečiti splav prek ugovora vesti in odvračanja žensk.”

Eden glasnejših nasprotnikov splava v Italiji je senator Simone Pillon, vplivni član Lige, ki pravi, da ga je situacija glede primera Roe proti Wade navdala z "zavistjo", a meni, da bodo podobne pobude "prej ali slej" zaživele tudi v Evropi.

“Ideološki tok je bil tisti, ki je v ZDA v 70. letih prinesel liberalizacijo splava, kar je nato pripeljalo do tega, da je ameriški sledila tudi evropska zakonodaja v istem načinu razmišljanja," je za Guardian povedal Pillon. “Prepričan sem, da bo ta novi val zajel tudi Evropo. Ne vem, kdaj, ampak upam, da raje prej kot slej.”