Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna je v torek novinarjem ameriške tiskovne agencije AP in televizije CBS prvič doslej omogočila vstop v največji center za pridržanje nezakonitih priseljencev v ZDA, kjer so se seznanili z nemogočimi razmerami. Center za priseljence v kraju Donna v Teksasu ima trenutno nastanjenih 4100 nezakonitih priseljencev, od tega 3400 mladoletnih otrok brez spremstva odraslih. Najmlajša sta tri leta stara deklica, za katero skrbi 11-letni brat, in novorojenček, ki ga je v centru rodila 17-letnica.

Nezakoniti prehodi meje med Mehiko in ZDA naraščajo, Bidnova vlada v Mehiko vrača odrasle, otroke pa po sprejemu preda pod okrilje ministrstva za zdravstvo ZDA, ki jim poskuša najti skrbnike v državi. Poleg Dallasa in San Diega država gradi nove velike konvencijske centre v San Antoniu, El Pasu in drugje, kjer so otroci nastanjeni do popisa. Služba za zaščito meje in carine jih sprejme do 300 na dan.

Otroci so nastanjeni v ograjenih prostorih, spijo na tleh na blazinah, celoten center je predviden le za 250 ljudi, gosti pa jih več kot 4000.

Agenti, ki delajo v centru, se pritožujejo nad nevzdržnimi razmerami: otrokom najprej odstranijo naglavne uši, teste za morebitno okužbo z novim koronavirusom pa izvedejo, le če imajo simptome. Opravijo tudi psihološke teste, starejšim od 14 let pa vzamejo prstne odtise. Nato jim omogočijo telefonske klice stikom v ZDA.

Biden je končal politiko ničelne tolerance do nezakonitih priseljencev, ki jo je začel njegov predhodnik Donald Trump, a zaradi pandemije meje za prosilce za azil iz Srednje Amerike ne bo odprl. Izjema velja le za mladoletne otroke brez spremstva, ki jih noče pošiljati nazaj v Mehiko, kjer so razmere ob meji še hujše.

Bidnova vlada želi odpraviti vzroke, zaradi katerih se ljudje podajajo na nevarno pot v ZDA, vmes pa pospešeno postavlja nove sprejemne zmogljivosti, saj se zaveda, da pritisk ne bo ponehal.

Biden imenoval prvo skupino zveznih sodnic in sodnikov

Ameriški predsednik je v torek poslal v senat za potrditev seznam prvih 11 zveznih sodnikov, od tega devet sodnic. Njegov predhodnik Donald Trump je v svojih štirih letih imenoval 260 zveznih sodnikov, od tega tri vrhovne.

Med kandidati so nekateri nekdanji odvetniki po službeni dolžnosti za revne, prvi muslimanski kandidat za zveznega sodnika, prva kandidatka za zvezno sodnico v Washingtonu azijskega rodu. Bidnova vlada poudarja, da gre za najbolj raznolik seznam kandidatov do zdaj.

ZDA imajo približno 1770 zveznih sodnikov, trenutno pa je prostih 72 položajev. Demokrati imajo v senatu le en glas večine zaradi podpredsednice Kamale Harris in v primeru enotne republikanske opozicije se Bidnu napovedujejo težave pri potrjevanju sodnikov, čeprav republikanci obstrukcije oziroma filibustra ne morejo izpeljati.

Demokratska večina je zaradi obstrukcije republikancev za sodne položaje v prvih dveh letih mandata Baracka Obame filibuster za sodna imenovanja ukinila. To se ji je potem zelo maščevalo, ko so republikanci prevzeli večino v senatu in leta 2017 dobili v Belo hišo še Trumpa.