Poplavljene ceste, temno mesto, poročila o smrtnih žrtvah … To so bile posledice orkana Sandy, ki je leta 2012 prizadel tudi New York. Nekaj takšnega se lahko ponovi, in študije govorijo, da je New York vsako leto bolj poplavno ogrožen. Mesto se pogreza: v povprečju za milimeter do dva na leto. New York velja za tretje najbolj poplavno ogroženo mesto in kar 90 odstotkov od 67.400 stavb na poplavno ogroženih območjih ni zgrajenih tako, da bi kljubovale poplavam. V povezavi z zgoraj omenjenim tretjim mestom je treba omeniti, da gre za študijo Hanona s sodelavci, obstaja veliko študij, ki New Yorka ne uvrščajo tako visoko in med ameriškimi mesti glede na poplavno ogroženost višje postavljajo New Orleans.

764 milijonov ton stavb
Newyorški nebotičniki praviloma temeljijo na skalnati podlagi, a podlaga se vseeno pogreza. K temu naj bi prispevali tudi megalomanski objekti sami. Vse newyorške stavbe skupaj naj bi namreč tehtale okoli 764 milijonov ton (v izračunu so upoštevali milijon in 85.000 objektov), in ta teža menda ne zanemarljivo prispeva k pogrezanju. Čeprav je treba upoštevati, da je pogrezanje deloma tudi naraven proces.

Treba je tudi omeniti, da so tla v nekaterih predelih New Yorka ilovnata ali peščena, kar že samo po sebi pomeni kočljivo podlago za stavbe, tudi če te niso izjemno visoke. Neugodno je tudi, da je mehkejša podlaga prav v predelih blizu morja.

Odločilni so že milimetri
Ekipa okoli geologa Toma Parsonsa v eni najnovejših študij za stavbe, ki so zgrajene na umetno nasutih tleh, ugotavlja, da je možnost za njihovo pogrezanje med 7,5 in kar 60 centimetri; srednja vrednost pa naj bi bila 29 centimetrov. Za druge tipe tal pa velja ocena, da bi se stavbe lahko pogrezale med 6 in 12 centimetri. Zanimivo je, da naj bi bilo pogrezanje tudi posledica razmer po ledeni dobi, ko je umik ledu vplival tudi na dvigovanje/spuščanje tal in višino gladine oceanov. Na območju širšega New Yorka je namreč najti raznoliko gradivo, ki so ga s seboj nosile ledeniške morene, ko se je led zaradi otoplitve tajal.

Oceno povprečnih razmer je za nas Parsons povzel tako: "V povprečju se New York pogreza ZA milimeter ali dva, ponekod do 4,5 milimetra. Obenem gladina morja raste za milimeter do dva, kar pomeni relativno rast med dvema in 6,5 milimetra, odvisno od lokacije. Tako se sčasoma stopnjuje tveganje za prizadetost zaradi poplav."

Ogrožen spodnji Manhattan
Najbolj poplavno ogrožen je spodnji Manhattan, katerega večina ne leži več kot meter ali dva nad gladino morja. Omenjeno pogrezanje za milimeter ali dva se zdi malo, a tudi najbolj aktualna študija o pogrezanju govori, da lahko že tolikšno pogrezanje prispeva k ogroženosti stavb. Treba je namreč upoštevati tudi to, da dviganje gladine morja glede na kopno pomeni tveganje za temelje, ki so bolj izpostavljeni morski vodi in tako tudi koroziji. In kar se tiče dviganja morske gladine, trenutno velja ocena, da se bo na svetovni ravni ta do leta 2050 dvignila med 200 in 600 milimetri. Zanimivo je, da za New York velja, da bi lahko gladina morja narasla od tri- do štirikrat bolj od predvidenega povprečja dviga vode vzdolž severnoameriške atlantske obale.

Nekateri nebotičniki se nagibajo
V New Yorku živi več 8,4 milijona ljudi. Razmere bi lahko nekoč ogrozile tudi življenja. Znani so primeri stavb, ki se zaradi mehkejše podlage že nekoliko nagibajo, kar sicer še ne pomeni, da se bodo zrušile. Pomislimo zgolj na stolp v Pisi ali beneški zvonik. Primer tega je 58-nadstropni nebotičnik, znan pod imenom One Seaport ali 161 Maiden Lane in obenem eden od tistih, zgrajenih v tako priljubljenem slogu supervitkih nebotičnikov, ki se do vrha nagiba za tri palce. Za nebotičnike, ki temeljijo na skalnati podlagi, sicer študija ne predvideva ogroženosti, razen če bi bila skala razpokana. Skalo naj bi načenjal predvsem sistem podzemnih voda, ki vodi v pokanje skalnate podlage. Parsonsonova študija sicer tudi poudari, da dober sistem odvajanja podtalnice obstaja samo na Long Islandu.

Razlogi za pogrezanje sicer niso docela pojasnjeni. Medtem ko v zvezi s spodnjim Manhattnom poudarjajo tudi težo nebotičnikov, tega ni mogoče trditi za predele v Brooklynu, Queensu in severnem predelu otoka Staten, ki prav tako v kontekstu širšega New Yorka izkazujejo nadpovprečno pogrezanje. Kot pravi Parsons, "z umetnimi nasipi in zgodovinskimi močvirnatimi tli, ki se pogrezajo bolj od povprečja".

Arhitekti iščejo rešitve
Z vprašanjem ogroženosti New Yorka so se do zdaj ukvarjali tudi arhitekti in urbanisti drugje po svetu. Pred nekaj leti je tako na primer na beneškem arhitekturnem bienalu odmeven projekt predstavil danski arhitekt Bjarke Ingels. Spodnji Manhattan bi obdali z zelenim pasom, rekreativnimi površinami z drevesi, ki tolerirajo slano vodo. Vse skupaj so razvili v skladu z znano starogrško mislijo, da družba postane ’velika’, ko starci zasajajo drevesa in vedo, da ne bodo nikoli sedeli v senci njihovih krošenj.

Pa ne gre le za pogrezanje. Klimatologi opozarjajo, da lahko v prihodnosti pričakujemo več tornadov. Kazalnik tega je bil tudi tornado Ida leta 2021, ki je preobremenil sistem odvajanja vode, in deli New Yorka so bili ponovno pod vodo. Tornadi in nevihte, pospremljene z močnimi vetrovi nasploh, naj bi nastajali tudi zaradi toplogrednih plinov. Ti naj bi šibili moč naravne vetrovne pregrade, ki je poprej zadrževala močne vetrove.