Na četrtkovem srečanju z Guterresom je bilo v ospredju podnebje. Sogovornika sta se strinjala, da potrebujemo močnejšo politično voljo in mobilizacijo, da bi rešili podnebno problematiko. Slovenija je odločno zavezana trajnostnemu in zelenemu razvoju, je dejal Pahor in dodal, da je takšna odločenost vključena tudi v razvojno strategijo Slovenije do leta 2030, v strategijo pametne specializacije in vizijo do leta 2050.

Razpravljala sta tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu, pri čemer je slovenski predsednik Guterresu kot sopredsedujoči pobudi Brdo-Brioni predstavil priprave na vrh voditeljev, ki bo maja v Tirani. Sogovornika sta govorila tudi o možnosti udeležbe Guterresa na enem od prihodnjih vrhov.

Na četrtkovem odprtju razstave je Pahor poudaril, da je eden največjih dosežkov ITF-a sposobnost, da poudari človeški vidik pri krepitvi človekove varnosti. Poudaril je pomen osebnega in spoštljivega pristopa organizacije. Ob tem je poudaril, da je od leta 1998 ITF pomagal 1.303 posameznikom, ki so bili zaradi eksplozivnega sredstva fizično prizadeti.

S predsednico Generalne skupščine ZN-a sta se na petkovem srečanju strinjala, da potrebujemo globalne rešitve, da bi se uspešno spopadali z globalnimi izzivi sedanjosti in prihodnosti, kar še posebej velja za spopadanje s podnebno krizo. Govorila sta tudi o aktualnih mednarodnih temah, pri čemer je Pahor izrazil svojo trdno podporo multilaterizmu, ter o globalnem spoprijemanju z migracijami in o tem, kako bi lahko to problematiko reševali učinkoviteje in povezano. Med drugim sta se dotaknila vprašanja Venezuele, predvsem s humanitarnega vidika.