General Zúñiga je dejal, da nameravajo oborožene sile "prestrukturirati demokracijo", ki bo postala prava in ne ta, ki jo 40 let vodi ista peščica ljudi.

Vojska je z oklepnimi vozili v sredo zavzela zgodovinski osrednji trg Murillo, kjer sta sedeža vlade in kongresa, eno od vozil pa je pri tem skušalo razbiti vrata predsedniške palače.

V akciji je sodelovalo le osem oklepnikov, ki so se čez nekaj časa umaknili, policija pa je kasneje aretirala Zúñigo, ko je pred vojašnico nagovarjal novinarje. Vstaja je skupno trajala okoli pet ur.

Preden so njegove sile zavzele trg Murillo, pa je Zúñiga dejal, da bodo "povrnili domovino". "Elita je prevzela državo, vandali, ki so državo uničili," je dejal.

Predsednik Bolivije Luis Arce se je med poskusom udara soočil z Zúñigo in mu ukazal, naj umakne vojsko nazaj v vojašnice. Javnost je predsednik pozval, naj se "organizira in mobilizira, v prid demokracije".

"Nihče nam ne more vzeti demokracije, ki smo si jo priborili," je z balkona vladne palače pred več sto privrženci po umiritvi položaja dejal Arce.

Proti Zúñigi je bila vložena obtožnica, ki ga bremeni terorizma in vstaje proti varnosti in suverenosti države. Tik pred pridržanjem je Zúñiga novinarjem zatrdil, da mu je pravzaprav Arce naročil, naj izvede vstajo, z namenom krepitve priljubljenosti predsednika.

BBC poroča, da je jasno, da je šlo za slabo načrtovan upor, a da se bo v prihodnjih tednih pokazalo, ali je šlo za osamljen incident.

Zúñiga je bil odstavljen s položaja v ponedeljek, ko je na televiziji napovedal, da bo aretiral vplivnega nekdanjega predsednika Eva Moralesa, če bo ta naslednje leto v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča spet kandidiral za predsednika. Predsednik Arce je nato oznanil, da bo imenoval nove vojaške poveljnike.

Predsednik Arce pod pritiskom z vseh strani

60-letni predsednik Arce, ki je na položaju od leta 2020, se spopada s pritiski tako z desnice kot levice. Država se spopada s pomanjkanjem goriva in finančno krizo.

Čeprav sta oba z Moralesom člana socialistične stranke Mas, sta nekdanji in sedanji predsednik tekmeca. Morales je napovedal, da se bo potegoval za predsedniški položaj leta 2025, poroča Al Džazira.

Leta 2019 je Moralesa, ko je želel kandidirati za četrti mandat, z oblasti odstranila vojska, predsedniški položaj pa je začasno prevzela ultrakonservativna političarka Jeanine Áñez, ki je zdajšnji poskus udara prav tako obsodila. Tudi zaradi takratne vloge vojske naj bi ta uživala nizko podporo med prebivalci.