Na volitvah se bosta 28. oktobra soočila skrajno desni kandidat Jair Bolsonaro in levičarski Fernando Haddad. Francoska tiskovna agencija AFP poroča o več napadih in dodaja, da so tarče predvsem Haddadovi privrženci.

V severovzhodnem mestu Salvador je bil v ponedeljek zgodaj zjutraj, takoj po prvem krogu volitev, v lokalu do smrti zaboden 63-letni Romualdo Rosário da Costa, mojster brazilske borilne veščine capoeira.

Napadalec Paulo Sérgio Ferreira de Santana je policiji dejal, da je bil njegov motiv političen. Razjezilo ga je, da je Da Costa izrazil podporo Bolsonarojevemu tekmecu, odšel je domov po nož in po vrnitvi v lokal žrtev 12-krat zabodel, poroča BBC.

Podpornici LGBT z nožem vrezali svastiko
Isti dan se je zgodil nov napad skupine moških na 19-letnico v Porto Alegreju na jugu države. Žrtvi so z nožem v kožo vrezali svastiko.

Dekle je imelo LGBT-zastavo in nalepko s sporočilom proti Bolsonaru, poroča brazilska televizija Globo news. Bolsonaro je sicer znan po homofobnih izjavah. Nekoč je tako rekel, da bi raje videl, da bi bil njegov sin mrtev kot gej.

Prejšnjo soboto pa je bila napadena tudi transspolna pevka Julyanna Barbosa. Dejala je, da so napadalci vzklikali podporo Bolsonaru in dejali, da "morajo ti ljudje smeti umreti".

Guardian je medtem poročal, da so nogometni navijači vpili: "Bolsonaro bo ubil vse kvir (ang. queer) ljudi".

Medije označil za smeti
Brazilsko združenje za raziskovalno novinarstvo je ob tem registriralo več kot 60 fizičnih napadov na novinarje, ki so se zgodili v "političnem, strankarskem in volilnem kontekstu".

Bolsonaro je medtem v četrtek na družbenem omrežju Twitter medije označil za "smeti", kmalu zatem pa je novinarje označil za "prijatelje" ter obljubil, da bo branil medijsko svobodo. Ob tem je izrazil odločno nasprotovanje "kakršnemu koli družbenemu nadzoru medijev in spleta". Bolsonaro medije sicer pogosto označuje za del skorumpiranega sistema, ki ga skuša zaustaviti.

Bolsonaro: Ne nadziram ljudi
Bolsonaro je dejal, da so napadi osamljeni primeri. Kritike, da njegov diskurz hujska k nasilju, zavrača. "Ljudem pravim, naj prenehajo. A jih ne nadziram," je dejal in dodal: "Če gre nekdo, ki nosi mojo majico, predaleč, kaj naj naredim?"

Reuters medtem poroča, da je Bolsonaro še dejal, da zavrača glas nekoga, ki je izvedel nasilno dejanje. "Storili so zločin, morali bodo plačati," je dejal. "Moji ljudje ne širijo sovraštva," je še dodal. Opozoril je, da so napadalci tudi na drugi strani. Septembra ga je na predvolilnem shodu zabodel moški z duševnimi težavami in nekaj dni je preživel na oddelku za intenzivno nego.

Od odstavitve nekdanje predsednice Dilme Rousseff, kar so v Haddadovi Delavski stranki označili za medijsko podprt "udar", se je množicam na levičarskih shodih očitalo ustrahovanje novinarskih ekip večjih televizij. A številni novinarji pravijo, da je sovražnost Bolsonarovih podpornikov močnejša in da je uperjena zoper določene novinarje.

Strah posledica Bolsonarovih izjav
Diego Escosteguy, nekdanji urednik tednika Epoca in kritik Delavske stranke, je dejal, da je strah številne ljudi, "novinarje, temnopolte, ženske, transseksualce, geje, volivce Delavske stranke". "Ta strah ni paranoja. Je posledica tega, kar govorijo Bolsonaro in njegovi zavezniki, in tega, česa kandidat ne govori."

Zaradi nekaterih izjav so zoper Bolsonara vložene obtožnice zaradi sovražnega govora, ki jih sam označuje za politično motivirane.

Nasilje, ki se v Braziliji sicer stopnjuje že dalj časa, je bilo pomemben del predvolilne kampanje, kar naj bi bil eden izmed razlogov, zakaj se toliko volivcev obrača k Bolsonaru.

Nekdanji vojaški častnik obljublja uveljavljanje zakona in reda, njegovi kritiki pa opozarjajo, da bo tovrstna retorika povzročila dodatne težave.

Bolsonaro: Ubiti bi morali več ljudi
Dejal je, da bi moralo biti policiji dovoljeno, da lažje ubija zločince. Tisti, ki jih ubijejo "10, 15 ali 20", bi morali dobiti medaljo, je dejal avgusta. Ob tem želi omiliti zakonodajo na področju dostopa do orožja za državljane.

V preteklosti pa je dejal, da bi moralo biti v času vojaške diktature med letoma 1964 in 1985 ubitih več ljudi.