Predlog mora do konca tedna potrditi še senat, predsednik ZDA Joe Biden pa ga mora podpisati do petka ob polnoči in vlada bo lahko nato normalno delovala do 19. januarja 2024. Brez podaljšanja bi moralo začasno z dela 1,5 milijona zveznih uslužbencev.

Ameriški kongres še ni sprejel proračuna za obdobje, ki se je začelo 1. oktobra, in vladne agencije se financirajo na podlagi začasnega podaljšanja, ki je bilo potrjeno septembra in je prejšnjega predsednika predstavniškega doma Kevina McCarthyja stalo položaja.

Ker se je z demokrati dogovoril za začasno podaljšanje, je nekaj konservativnih republikancev dalo pobudo za njegovo odstavitev, ki je bila potem potrjena z demokratskimi glasovi.

Predstavniški dom je bil več kot mesec dni brez predsednika, dokler se republikanci niso poenotili okrog konservativnega Mika Johnsona, ki je zdaj nekatere svoje podpornike neprijetno presenetil s predlogom zakona, ki bo omogočil financiranje dela agencij do 19. januarja, dela pa do 2. februarja.

Demokrati so bili najprej odločno proti Johnsonovemu predlogu o podaljšanju, na koncu pa so sprejeli ponudbo, ker ne predvideva znižanja porabe. Med konservativnimi republikanci za zdaj še ni pozivov k novi odstavitvi predsednika predstavniškega doma.

Vodja senatne večine demokrat Chuck Schumer je napovedal, da bo predlog potrjen tudi v senatu, čeprav ne predvideva pomoči za Izrael in Ukrajino. O tem bo kongres odločal posebej, pri čemer naj pomoč za Izrael ne bi bila taka težava kot pomoč za Ukrajino, ki ji večji del konservativnih republikancev nasprotuje.