"Naš ljubljeni častiti doktor Joseph Echols Lowery se je mirno poslovil doma v petek, 27. marca, ob 10. uri zvečer, v starosti 98 let. Obdan je bil s svojimi hčerkami," je v izjavi za javnost zapisala družina Lowery.

Joseph Lowery je skupaj z Martinom Luthrom Kingom leta 1957 ustanovil Konferenco krščanskih voditeljev juga (SCLC), ki se je borila proti tedaj uzakonjeni segregaciji po jugu Združenih držav Amerike. Več kot 20 let je bil Lowery predsednik ključne krščanske zveze pretežno temnopoltih Cerkva, ki so si prizadevale za odpravo rasizma in enakost v družbi. Leta 1998 je zaradi zdravja odstopil kot predsednik konference SCLC-ja, ki je ohranila tesno identiteto z gibanjem za državljanske pravice, ki ga pooseblja King.

Prejel najvišje civilno priznanje ZDA
Leta 2009 je Lowery vodil blagoslov na prvi inavguraciji predsednika Baracka Obama. Ta mu je nekaj mesecev zatem zaradi prizadevanj za odpravo rasne neenakosti podelil predsedniško odličje svobode, ki je najvišje civilno državno priznanje v ZDA.

Po atentatu na Kinga je Lowery vodil delo SCLC-ja in pozneje bil med ključnimi glasovi v ZDA, ki so opozarjali na apartheid v Južni Afriki. Prizadeval si je za izboljšanje pogojev v zaporih in boljše gospodarske priložnosti manjšin. Ob epidemiji aidsa je naročil pretežno temnopoltim Cerkvam izobraževanje za preprečevanje širjenja nevarne spolne bolezni. Pozneje je tudi podprl pravice za LGBT in se leta 2012 zavzel za poroke istospolnih.

Alabamec, ki mu je država zaplenila premoženje
Lowery je bil 63 let poročen z Evelyn Gibson, ki je bila prav tako vidna aktivistka v 60. letih, skupaj pa sta šla skozi veliko bojev za državljanske pravice v ZDA. Lowery je bil sicer pastor v Združeni metodistični cerkvi (UMC). Rodil se je 6. oktobra 1921 v Huntsvillu v Alabami, izobraževal se je v Chicagu, po posvečenju leta 1952 se je vrnil v Alabamo v mesto Mobil, ki je postalo eno ključnih mest v boju za pravice temnopoltih.

S Kingom je leta 1955 vodil znameniti bojkot avtobusov v Montgomeryju, ki ga je sprožila aretacija Rose Parks. Leta 1959 mu je zvezna država Alabama kot drugim vidnim voditeljem gibanja za državljanske pravice zasegla premoženje, kar pa je pozneje vrhovno sodišče ZDA ovrglo.