V 10 od 27 ukrajinskih regij je danes v veljavo stopilo 30-dnevno vojno stanje. Pokrajine mejijo na Rusijo, Dnjestrsko republiko (uradno del Moldavije) ali pa so obalna območja. Vlada v Kijevu lahko v tem času v teh pokrajinah prepove javna zborovanja, uvede policijsko uro in ureja objave v medijih.

Kijev je vojno stanje razglasil prvič po letu 1945. Niso ga uvedli niti v času t. i. krimske krize leta 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim, poroča Televizija Slovenija.

Ruski predsednik Putin je incident v Črnem morju označil za ukrajinsko provokacijo, uvedbo vojnega stanja pa za nabiranje političnih točk pred volitvami marca prihodnje leto. "Porošenko je moral storiti nekaj, da je zaostril položaj," je po poročanju BBC-ja dejal Putin.

Rusija namešča protiraketni sistem
Rusija je že predtem sporočila, da bo na Krimu še pred koncem leta namestila še dodatni napredni raketni sistem S-400. Po poročanju ruskih novinarskih agencij, ki navajajo tiskovnega predstavnika za rusko južno vojaško območje Vadima Astafijeva, bodo v prihodnjih tednih namestili nov sistem raket S-400, ki naj bi postale operativne še pred koncem leta.

Pridružil se bodo trem že obstoječim sistemom S-400. Kot poroča Reuters, gre najverjetneje za že dalj časa načrtovano namestitev, ki pa je zdaj sovpadla z zelo napetimi razmerami. Rusija s tem pošilja jasno sporočilo Ukrajini in Zahodu, da misli resno glede branjenja svojega ozemlja in voda.

Bo srečanje Trump-Putin odpovedano?
Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi zaostritve dogajanja po nedeljskem pomorskem incidentu pri polotoku Krim napovedal, da utegne odpovedati načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na srečanju skupine G20 v Argentini. Danes je v Ukrajini začelo veljati vojno stanje. "Mogoče ne bom imel srečanja. Ne maram agresije. Sploh ne želim agresije," je dejal Trump v pogovoru za Washington Post. Kot je še dejal, čaka dokončno poročilo o nedeljskem dogajanju. S Putinom bi se sicer moral sestati ob robu srečanja skupine G20, ki bo v Buenos Airesu v petek in soboto.

Trump in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta v telefonskem pogovoru izrazila globoko zaskrbljenost zaradi vnovičnega zaostrovanja odnosov med Rusijo in Ukrajino.

Živahno je tudi na diplomatskem prizorišču. Nemška kanclerka Angela Merkel se je v torek pogovarjala tako s Putinom kot z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom in pozvala k dialogu. Porošenko, ki je v ponedeljek razglasil, da od danes velja vojno stanje, je v torek dejal, da obstaja nevarnost polnega spopada z Rusijo. "Število tankov v oporiščih vzdolž naše meje se je povečalo za trikrat." S Putinom in Porošenkom je v ločenih telefonskih pogovorih danes o razmerah razpravljal turški predsednik Erdogan, ki je pozval k umiritvi razmer z diplomacijo in dialogom.

15 ukrajinskih mornarjev bo v priporu 60 dni
Kot smo poročali, je ukrajinska obveščevalno-varnostna služba potrdila, da so ruske sile v nedeljskem pomorskem incidentu pri polotoku Krim zajele 24 ukrajinskih mornarjev, med njimi je tudi nekaj njenih častnikov, ki so mornarici "obveščevalno" pomagali. Pred zajetjem je bil eden izmed ukrajinskih obveščevalcev huje ranjen. Rusija je že predtem objavila, da so med prijetimi tudi pripadniki ukrajinske obveščevalne službe. Sodišče na Krimu je za 15 (sprva je bilo 12) mornarjev odredilo dvomesečni pripor, med njimi so tudi trije ukrajinski mornarji, ki so bili v incidentu ranjeni in se zdravijo v bolnišnici. Očitajo jim nezakonit vstop na rusko ozemlje ob grožnjah z nasiljem, za kar jim po navedbah ruske tiskovne agencije Interfax grozi do šest let zapora. Preostale bodo pred sodišče prevedli danes.

Ukrajini ustreza razglasitev izrednih razmer
Profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede Iztok Prezelj je v pogovoru za STA dejal, da gre pri razglasitvi vojnega stanja v Ukrajini morda predvsem za diplomatsko akcijo Kijeva. Vojnega stanja v Evropi z izjemo vojn na Zahodnem Balkanu ni bilo že od druge svetovne vojne, kaj bo to pomenilo v praksi, pa se bo še pokazalo. Vojno stanje je posebna oblika izrednih razmere, ki ga lahko država razglasi v primeru vojaške ogroženoti, v primeru velike in splošne ogroženosti pa lahko razglasi izredne razmere. V praksi ni večjih razlik med obema stanjema. "V obeh primerih gre za ogroženost človeških življenj, v obeh primerih se mora vlada hitro odzivati, v obeh primerih nastane vprašanje, kaj je s človekovimi pravicami," je ponazoril Prezelj.

Vodstvo države ima torej v položaju ogroženosti tudi možnost razglasitve izrednih razmer, za kaj se odloči, pa je običajno odvisno tudi od politične ocene o posledicah tovrstne razglasitve, je še povedal strokovnjak. "Določene države včasih ne želijo javno razglasiti izrednih razmer, saj potem priznajo, da gre za krizo, in je potem, politično gledano, položaj za vlado še slabši. Po drugi strani pa nekatere države želijo to zelo hitro razglasiti, ker jim tudi politično ustreza. V ukrajinskem primeru se mi zdi, da gre bolj za drugi primer," je dejal. Pojasnil je še, da to nakazuje tudi dejstvo, da je Kijev vojno stanje omejil na 30 dni, in ne npr. do konca vojaške ogroženosti. "To me navdaja z občutkom, da gre tu še za druge diplomatske razsežnosti razglasitve vojnega stanja," je dejal.