V Boliviji so po nedeljskih predsedniških volitvah prešteli 84 odstotkov glasovnic. Po delnih izidih je levičarski Morales prejel 45,3 odstotka glasov, nekdanji predsednik države Mesa pa 38,2. Za zmago v prvem krogu bi Morales potreboval 50 odstotkov glasov ali pa vsaj 40 odstotkov glasov, če bi imel hkrati 10 odstotnih točk prednosti pred prvim zasledovalcem. Za zdaj tako kaže, da bo potreben drugi krog, v katerem se bosta predvidoma 15. decembra pomerila 59-letni Morales in 66-letni Mesa.

Morales, ki ima predvsem veliko podporo med domorodnim prebivalstvom, se je potegoval za svoj četrti mandat in doslej je vedno zmagal že v prvem krogu. Tudi tokrat ohranja upanje, da bodo na koncu glasovi, ki jih še niso prešteli, prinesli potrebno razliko za zmago v prvem krogu. Manjkajo namreč še predvsem glasovnice iz ruralnih območij. Prepričan pa je, da bo tudi v morebitnem drugem krogu ostal na vrhu. "Znova smo zmagali," je že izjavil pred privrženci v La Pazu po razglasitvi prvih izidov.

Po objavi izidov je slavil tudi Mesa, ki je Bolivijo kot predsednik že vodil med letoma 2003 in 2005. "Dosegli smo nesporno zmago," je komentiral dosedanje izide, ki ga peljejo v drugi krog. Podprl ga je tudi liberalni senator Oscar Ortiz, ki se je uvrstil na tretje mesto med sicer skupno devetimi predsedniškimi kandidati.

Mesa upa, da mu bo vse večja naveličanost nad Moralesom na predsedniškem položaju na koncu prinesla potrebno prednost za zmago. Moralesu očita avtoritarno vodenje države, zlasti po številnih pravnih manevrih, s katerimi je dosegel, da v državi ni več omejitve števila mandatov na predsedniškem položaju. Prav tako naj bi poskušal nadzorovati medije in sodno vejo oblasti. Podpira tudi venezuelsko vlado pod vodstvom predsednika Nicolasa Madura.

Dobre in slabe stvari Moralesovega predsedovanja

Predsedniku so priljubljenost načeli tudi obsežni gozdni požari, ko ni hotel razglasiti izrednih razmer, kar je v državi sprožilo proteste. Prav tako se spopada s kritikami zaradi gospodarskega stanja in fiskalne politike v državi, ki se mora zaradi velikega proračunskega primanjkljaja vse bolj zadolževati.

Po drugi strani pa Moralesu priznavajo, da je v 11-milijonsko državo pripeljal gospodarsko in politično stabilnost, predvsem pa znižal revščino, zlasti med domorodnim prebivalstvom. Stopnjo revščine v državi je znižal s 60 odstotkov leta 2006 na 35 odstotkov leta 2018. Država je pod njegovim vodstvom imela višjo gospodarsko rast kot povprečje drugih držav v regiji, prav tako pa je Bolivija vlagala v infrastrukturo in izboljšala življenjske pogoje in socialno vključenost bolivijskih staroselcev.

Mesa je bil medtem leta 2005 prisiljen v odstop zaradi zlorab pri upravljanju naravnih plinskih bogastev. Morales je tako dejal, da bi zmaga desnice pomenila "vrnitev v zgodovino".