Oba kandidata bodo demokrati in republikanci uradno sicer potrdili na konvencijah poleti.

V torek so strankarske volitve demokratov potekale v zveznih državah Misisipi, Georgia in Washington, poleg tega pa so volili še na Severnih Marianskih otokih in v tujini. Republikanci so predsedniškega kandidata izbirali v Misisipiju, Georgii, Washingtonu in na Havajih.

Biden je prag 1968 delegatov, potrebnih za osvojitev nominacije, presegel z zmago v Georgii. Trump pa si je 1215 delegatov zagotovil z osvojitvijo potrebnih glasov v Washingtonu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

81-letni Biden je ob izidih dejal, da je počaščen, da so volivci podprli njegovo vnovično kandidaturo, in to "v trenutku, ko je grožnja, ki jo predstavlja Trump, večja kot kdaj koli". Ob sklicevanju na pozitivne gospodarske kazalnike je izrazil prepričanje, da so ZDA "na sredi vrnitve", a se spopadajo z izzivi za demokracijo.

"Volivci se morajo zdaj odločiti glede prihodnosti te države. Bomo branili svojo demokracijo ali pustili drugim, da jo uničijo? Bomo obnovili pravico do izbire in branili svoboščine ali pustili skrajnežem, da jih odvzamejo," je vprašal.

"Verjamem, da bodo Američani izbrali nadaljevanje poti v prihodnost," je Biden še v sporočil v izjavi.

Trump: ZDA pod Bidnom so država tretjega sveta

77-letni Trump, ki ga bremenijo štiri kazenske obtožnice, je medtem v prvi izjavi po novih zmagah na strankarskih volitvah vztrajal, da je republikanska stranka močna in da stoji za njim. Kot je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social, so pod Bidnom država tretjega sveta, ki da z nepoštenim pravosodnim sistemom napada političnega nasprotnika.

"A ne bojte se, ne bo nam spodletelo, znova bomo prevzeli našo nekdaj veliko državo," je napovedal. Dejal je, da ni časa za proslavljanje, ampak da se je treba osrediniti na zmago nad Bidnom, ki ga je označil za najslabšega predsednika ZDA v zgodovini.

V Georgii je Trump ponovil svojo trditev, da so bile volitve leta 2020 goljufive, česar ni nikoli podkrepil z dokazi, dejal je tudi, da je tarča pregona iz političnih razlogov. Bidna je obtožil, da ni ustavil prihoda priseljencev čez južno mejo. To bo tema, ki jo bo poudarjal skozi celotno kampanjo, tako kot je to počel v prejšnjih kampanjah.

Prvi ponovni dvoboj po letu 1956

Novembrske volitve bodo prve predsedniške volitve v ZDA, na katerih se bosta za položaj že drugič potegovala ista kandidata, po skoraj 70 letih. Zadnji tak primer je bil leta 1956, ko je republikanski predsednik Dwight Eisenhower drugič premagal demokratskega kandidata in nekdanjega guvernerja Illionisa Adlaija Stevensona.

Letos kažejo volivci in volivke malo navdušenja nad ponovitvijo volitev iz leta 2020. Raziskave javnega mnenja Reuters/Ipsos kažejo, da sta tako Biden kot Trump pri večini volivk in volivcev nepriljubljena.

Demokrati in republikanci svojega predsedniškega kandidata izbirajo na strankarskih primarnih volitvah ali zborovanjih. Vsaka zvezna država ima na voljo določeno število delegatov, ki jih bodisi v celoti bodisi v sorazmernem delu prejme zmagovalec. Republikanski kandidat si mora za osvojitev nominacije zagotoviti vsaj 1215 delegatov, demokratski pa 1968.

Glede na to, da so tekmeci tako Bidna kot Trumpa do torka že večinoma izpadli iz tekme, je bil rezultat tako rekoč že določen. Volitve bodo sicer do poletnih konvencij strank potekale v še nekaj zveznih državah, a to na rezultat ne more več vplivati, saj sta Biden in Trump že presegla potreben prag delegatov.