Trump in Netanjahu sta imela izjemno dobre odnose vse do ameriških predsedniških volitev leta 2020, ko je bil Netanjahu med prvimi tujimi voditelji, ki so Trumpovemu tekmecu, demokratu Joeju Bidnu čestitali za zmago. Trump poraza nikoli ni priznal in je po Netanjahujevi čestitki Bidnu izjavil, da bi bilo bolje, če bi molčal.

Netanjahu je na Florido prispel iz Washingtona, kjer je imel v sredo govor pred obema domovoma ameriškega kongresa. V njem se je Bidnu zahvalil za vso pomoč v času vojne proti Hamasu v Gazi, vendar pa tudi Trumpu za vse, kar je naredil za Izrael.

Trump je med svojim mandatom med drugim preselil ameriško veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem in sprožil pobudo za Abrahamove sporazume, ki so pripeljali do medsebojnega priznanja Izraela z dvema arabskima državama – Bahrajnom in Združenimi arabskimi emirati.

Trump in Netanjahu sta se rokovala in fotografirala, Netanjahu pa je na spletu objavil fotografijo s kapo, na kateri piše "popolna zmaga", kar naj bi pomenilo zmago proti Hamasu.

Biden v času vojne v Gazi izraža skrb nad usodo palestinskih civilistov in Izrael poziva, naj omogoči dostavo humanitarne pomoči. Trump je doslej javno večkrat dejal, da bi moral Izrael hitreje opraviti to, kar dela, a ni pojasnil, kaj to pomeni. Pred srečanjem z Netanjahujem je za televizijo Fox News dejal, da je Izrael izjemno slab pri odnosih z javnostmi.

Ko sta sedla za mizo, je Trump dejal, da imajo ZDA nesposobne voditelje. "Če zmagamo, bo enostavno. Vse se bo izšlo in zelo hitro. Če ne, lahko pride do velikih vojn na Bližnjem vzhodu in morda tretje svetovne vojne," je dejal republikanski predsedniški kandidat.

Harris: Čas je za končanje vojne v Gazi

Pred obiskom pri Trumpu se je Netanjahu srečal z ameriško podpredsednico Kamalo Harris, ki je po srečanju dejala, da sta imela z izraelskim premierjem "odkrit in konstruktiven pogovor" in izrazila zaskrbljenost zaradi žrtev v Gazi.

"Čas je, da se ta vojna konča," je dejala Harris po pogovorih z Netanjahujem v Beli hiši, med katerimi je sicer izrazila neomajno podporo pravici Izraela do samoobrambe, a poudarila, da je pomemben tudi pristop do te samoobrambe.

"Izrael ima pravico do samoobrambe, ampak je pomembno tudi, kako to počne. Preveč je civilnih žrtev, humanitarni položaj je katastrofalen. Ne moremo se obrniti stran od teh tragedij. Ne bom tiho," je dejala.

Dodala je, da sliši vse tiste, ki si želijo miru, in poudarila potrebo po rešitvi dveh držav.

"Kar se je zgodilo v Gazi v zadnjih devetih mesecih, je uničujoče. Podobe mrtvih otrok in obupanih lačnih ljudi, ki bežijo na varno, pri čemer so se morali preseliti večkrat. Premierju sem izrazila resno zaskrbljenost nad obsegom človeškega trpljenja v Gazi, vključno z veliko preveč mrtvimi civilisti," je dejala.

"Naredimo skupaj vse, kar lahko, da preprečimo trpljenje nedolžnih civilistov. Skupaj obsodimo antisemitizem, islamofobijo in vse vrste sovraštva," je dejala in dodala, da je po zaslugi predsednika Joeja Bidna na obzorju dogovor o premirju in izpustitvi talcev.

"V pogovorih o tem dogovoru je prišlo do premika, ki vzbuja upanje. Kot sem povedala premierju Netanjahuju – čas je, da sprejmemo dogovor," je dejala 59-letna nekdanja generalna tožilka Kalifornije, ki je na dobri poti do predsedniške nominacije demokratske stranke, potem ko je Biden po silovitih pritiskih strankarskih veljakov in donatorjev v nedeljo odstopil od potegovanja za drugi mandat.

Harrisovo je zaradi njenih izjav kritiziral neimenovani predstavnik Izraela, ki je dejal, da upa, da si ne bo Hamas razlagal izjav ameriške podpredsednice, kot da obstaja razkorak med stališči ZDA in Izraelom "ter tako zavlekel sklenitev dogovora".

Biden brez resne kritike Netanjahuja

Netanjahu je imel v sredo govor pred obema domovoma ameriškega kongresa, v katerem je bil sprejet s stoječimi ovacijami, sta pa govor izpustila tako Biden kot Harrisova, kar so mnogi pripisali taktičnosti, saj je Biden v zadnjem času izgubil kar nekaj podpore volivcev zaradi svoje neomajne podpore Izraelu.

Govor je skupno bojkotiralo 23 demokratskih senatorjev in 72 demokratskih kongresnikov, kot osamljeni republikanski kritik Netanjahujevih politik se jim je pridružil kongresnik iz Kentuckyja Thomas Massie.

Netanjahu se je nato v četrtek srečal ločeno z Bidnom, ki velja za enega najbolj neomajnih podpornikov Izraela in se celo sam označuje za sionista.

"Kot ponosen judovski sionist se vam želim kot ponosnemu irsko-ameriškemu sionistu zahvaliti za 50 let javne službe in 50 let podpore državi Izrael," je dejal izraelski premier Bidnu ob začetku pogovorov in zagotovil, da bosta sodelovala do konca Bidnovega mandata januarja 2025.

Bela hiša je po srečanju sporočila, da je predsednik ZDA poudaril potrebo po dokončanju dogovora o vrnitvi talcev in trajnem koncu vojne v Gazi.

"Predsednik je prav tako opozoril na humanitarno krizo v Gazi, potrebo po odpravi ovir pri dostavi humanitarne pomoči, obnovi osnovnih storitev in zaščiti civilistov v času vojaških operacij," je sporočila Bela hiša in dodala trdno zavezo ZDA izraelski varnosti pred vsemi grožnjami Irana in njegovih zaveznikov – Hamasom, Hezbolahom in hutijevci.

Biden kakih resnih kritik na račun Izraela nikdar ni izrekel, še najostrejši je bil aprila, ko je pozval k premirju in dejal, da je to, kar Izrael počne v Gazi, "napaka", a je vseeno odobril nove pošiljke orožja.

ZDA so daleč največji dobavitelj orožja Izraelu in so državi pomagale zgraditi eno tehnološko najbolj sofisticiranih vojsk na svetu, je poročal BBC. Po podatkih Mednarodnega mirovnega instituta v Stockholmu (SIPRI) so ZDA Izraelu med letoma 2019 in 2023 dobavile 69 odstotkov celotnega uvoza orožja.

ZDA Izraelu vsako leto v sklopu desetletnega dogovora tudi namenjajo za 3,8 milijarde dolarjev vojaške pomoči, ki naj bi mu omogočala, da ohranja "kvalitativno vojaško prednost" pred sosednjimi državami.