Pence ob nadaljevanju zasedanja: Niste zmagali
Kongresniki so po večurni prekinitvi zaradi vdora protestnikov, ki je osupnil ZDA in svet, nadaljevali potrjevanje izida novembrskih predsedniških volitev. "Tistim, ki ste danes v našem Kapitolu povzročili opustošenje (sporočam, op.): niste zmagali," je ob nadaljevanju dejal podpredsednik Mike Pence, ki je vodil zasedanje. "Vrnimo se k delu," je rekel in požel močan aplavz. Senatorji so najprej zavrnili ugovor na izid volitev v Arizoni in Pensilvaniji, po kratkem premoru pa so znova nadaljevali potrjevanje izidov in potrdili izvolitev Joeja Bidna za novega predsednika ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi po potrditvi zmage zapisal, da je ta odločitev "konec najboljšega prvega predsedniškega mandata v zgodovini". Čeprav se ne strinja z izidom, pa bo prišlo do mirnega prenosa oblasti, je napovedal.
Predtem so demokrati v pravosodnem odboru predstavniškega doma Pencea sicer pozvali k takojšnji aktivaciji 25. amandmaja, ki omogoča prenos oblasti na podpredsednika ZDA.
Nasilje, evakuacije, policijska ura
V vdoru in nasilju v središču ameriške demokracije v sredo popoldne so po zadnjih podatkih umrli štirje ljudje: ženska, ki so jo streli zadeli med vdorom v poslopje, tri osebe pa zaradi zdravstvenih zapletov, je sporočil vodja v Washingtonu Robert J. Contee. Ranjenih je več ljudi, med njimi je 14 policistov, dva med njimi sta v bolnišnici. Ubita ženska je vojna veteranka, Trumpova privrženka Ashli Babbitt, navaja BBC, podrobnosti glede smrti treh drugih oseb še niso znane.
Čeprav je kongresna policija stavbo zavarovala z barikadami in enotami, ki so tudi uporabile solzivec, je skupini več sto Trumpovih privržencev, ki so se zbrali v prestolnici, popoldne po lokalnem času uspelo vdreti v kongres, saj je bilo policistov premalo. Gre za najhujši napad na simbol ameriške demokracije v več kot 200 letih.
Policija je na sedežih demokratske in republikanske stranke v Washingtonu tudi odstranila dve bombi. Sprva so mediji poročali, da so bile bombe nastavljene na več lokacijah v Washingtonu.
Policija je doslej prijela 52 ljudi, 47 med njimi jih je kršilo policijsko uro. 26 ljudi so prijeli na območju kongresa. Županja Washingtona Muriel Bowser je kmalu po izbruhu nasilja razglasila policijsko uro in na pomoč vpoklicala nacionalno gardo.
Po dobrih treh urah je policija odstranila vse protestnike s Kapitola. Vojske sicer naj ne bi poslali nad Trumpove privržence, ampak le v pomoč policiji za druge zadeve. Županja je dejala, da je obnašanje Trumpovih podpornikov sramotno, nedomoljubno in predvsem nezakonito. "Ohranili bomo zakon in red. Takšnega obnašanja ne bomo prenašali," je poudarila. Ob tem je še napovedala, da bodo v mestu izredne razmere razglašene še 15 dni po inavguraciji novega predsednika Joeja Bidna.
Kaj se je dogajalo?
Washingtonske varnostne sile so poslale okrepitve na pomoč kongresni policiji, in sicer dodatnih 2700 mož, prišle pa so tudi enote iz sosednjih držav in preiskovalci pravosodnega ministrstva. Policija je kmalu začela odmikati protestnike okrog kongresa z dimnimi bombami, stavbo kongresa so izpraznili.
Protestniki so vdrli v pisarne politikov, med drugim tudi v pisarno predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi, in jih razmetali, še poroča CNN. Zasedanje obeh domov kongresa je bilo prekinjeno, kongresnike in senatorje so morali iz poslopja evakuirati.
Protestniki so ob izgredih napadali tudi različne medijske hiše, ki so poročale o dogajanju, uničevali so kamere in drugo opremo ter jih zmerjali.
Več republikancev, ki so v preteklih dneh napovedovali ugovore na zmago Joeja Bidena, si je premislilo zaradi omenjenega nasilja. S položajev naj bi odstopilo tudi več zaposlenih v Beli hiši, med njimi tudi vodja kabineta Melanie Trump Stephanie Grisham.
Biden: Naša demokracija je bila napadena
Na dogajanje, ki je pretreslo ZDA in svet, se je odzval novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden, ki je pozval predsednika Donalda Trumpa, naj nemudoma zahteva konec tega obleganja. "Naša demokracija je pod napadom, kot ga še ni bilo, napadom na vladavino prava in predstavnike ljudstva," je dejal Biden. "Ti prizori ne predstavljajo tega, kar smo, to je kaos in mora se končati zdaj. To ni protest, ampak vstaja," je opozoril in napovedal, da bodo naslednja štiri leta skušali obnoviti demokracijo.
Trump vedenja svojih privržencev ni obsodil
Trump je svoje privržence prek Twitterja pozval, naj bodo mirni, nasilja pa ni obsodil. Poleg tega je na omenjenem družbenem omrežju objavil posnetek, v katerem protestnike med drugim nagovarja, naj gredo domov, naj spoštujejo policiste in naj bodo mirni, ponovil pa je tudi, da so bile ameriške predsedniške volitve prevara. "Vem, da ste prizadeti, vendar morate zdaj domov, moramo imeti mir, zakon in red."
Twitter in Facebook zaprla Trumpove profile
Twitter je, tako kot Facebook in YouTube, ta Trumpov posnetek odstranil, njegov profil pa za 12 ur zaprl, poroča britanski BBC. Račun ameriškega predsednika Trumpa na družbenih omrežjih Facebook in Instagram bo blokiran za nedoločen čas, in sicer najmanj za prihodnja dva tedna, dokler v ZDA ne bo končan miren prenos oblasti, je sporočil ustanovitelj in izvršni direktor Facebooka Mark Zuckerberg.
"Imamo vas radi. Vi ste zelo posebni. Videli ste, kaj se je zgodilo. Videli ste, kako obravnavajo druge. To je tako zlobno. Vem, kako se počutite, ampak pojdite domov in pojdite v miru," je v omenjenem posnetku med drugim dejal Trump. Naj zapustijo Kapitol, je protestnike pozval tudi podpredsednik Mike Pence.
Tudi Ivanka Trump je na Twitterju pozvala, naj se nasilje ustavi, tvit, v katerem je protestnike sicer imenovala "ameriški patrioti", pa je nekaj minut po objavi izbrisala.
Dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar je iz Washingtona v sredo zvečer za Odmeve poročal, da se razmere postopoma umirjajo, ljudje se umikajo, k čemur jih je pozval tudi Donald Trump, ki je sicer pred tem pozival k protestom. "Pričakovali smo, da bo prišlo do zapletov, a da bodo takšni, tega nihče ni mogel predvideti," je komentiral Stopar in poudaril, da so bili protesti siloviti, ker je imel del prebivalcev, ki verjame, da se je na predsedniških volitvah zgodila goljufija, še zadnjo možnost za upor.
"Washingtonsko nacionalno gardo so vpoklicali v celotni postavi, oblasti menijo, da lahko pride do resnih nemirov, tudi sam sem bil priča skorajda manjšega spopada," je stanje opisal Stopar, ki je še poudaril, da je bila ob izbruhu nasilja huje poškodovana ženska, ob tem pa dodal: "Strasti so tako močne, da bi lahko prišlo do težav, a počakajmo in videli bomo. V vsakem primeru se bo postopek verjetno nekoliko zavlekel."
Napadalcem na ameriški kongres grozi do deset let zaporne kazni
Ameriška policija išče Trumpove podpornike, ki so v sredo nasilno vdrli v poslopje ameriškega kongresa. Po poročanju ameriške televizije Fox News napadalcem grozi do 10 let zaporne kazni, do zdaj pa so aretirali 68 ljudi, 60 moških in osem žensk. V ameriški javnosti se je že razvnela razprava, kako je lahko prišlo do sredinih dogodkov.
Izgredi tudi v drugih zveznih državah
Trumpovi privrženci so podobne akcije izvedli tudi drugje po ZDA, kar nakazuje na to, da gre za organizirano delovanje. Zaradi vdora so morali tako evakuirati državni kongres v St. Paulu v Minnesoti, v državni kongres so vdrli tudi v Kansasu, v Ohiu je prišlo do spopadov med Trumpovimi privrženci in nasprotniki, državni kongres pa so evakuirali tudi v Novi Mehiki.
Seja za potrditev izida glasovanja elektorjev
Pred napadom je kongres začel formalno sejo za potrditev izida glasovanja elektorjev 14. decembra, ki so prisodili zanesljivo zmago Bidnu nad Trumpom s 306 proti 232. Biden je dobil tudi skoraj osem milijonov glasov volivcev več od Trumpa.
Kot je sporočila Pelosijeva, bodo sejo nadaljevali tedaj, ko bo varno, protestniki pa so zgradbo zapustili. Ljudje, ki so vdrli v parlament, sicer niso uničili škatel iz mahagonija, ki jih že od leta 1877 uporabljajo za hranjenje elektorskih glasov in so bile v času izgredov v senatu.
Predsedujoči zasedanju podpredsednik ZDA
Podpredsednik Mike Pence, ki je vodil zasedanje v senatu, je tik pred začetkom seje kongresu pisno sporočil, da nima ustavnih pooblastil za spreminjanje volilnega izida, kot je to zahteval Trump. "Moja prisega za podporo in obrambo ustave mi ne daje enostranskih pooblastil za odločanje o tem, kateri elektorski glasovi se lahko štejejo in kateri ne," je sporočil Pence.
Potrjevanje izida volitev so sicer skoraj takoj po začetku zasedanja prekinili Trumpovi kongresni podporniki z ugovorom na izid volitev v Arizoni, potem so nameravali storiti podobno še z drugimi državami, kjer je zmagal Biden, a se je nato zgodil vdor v kongres.
Vodja senatne večine republikanec Mitch McConnell je v svojem nagovoru kolege pozval, naj ne vlagajo ugovorov, ker bodo s tem škodili Ameriki. "Volivci so povedali svoje in če jih preglasujemo, bomo za vedno škodovali naši republiki," je dejal McConnell, preden se je s kolegi zatekel na varno.
Gre za prvi napad na ameriški kongres po letu 1812, ko so ga zažgale britanske sile.
Washington je pozneje doživel številne velike proteste, vendar so Trumpovi podporniki prišli v zgodovino kot prvi, ki jim je uspelo v poslopje vdreti.
Navedbe o volilnih prevarah
Pritožbam o volilnih prevarah na predsedniških volitvah je Trump med nagovorom podpornikov pred Belo hišo še pred zasedanjem kongresa dodal tudi pritožbe o volilnih prevarah med drugim krogom senatnih volitev v Georgii, ki so se končale z dvema demokratskima zmagama, kar pomeni, da bodo imeli demokrati naslednji dve leti večino tudi v senatu. Večino sicer že imajo v predstavniškem domu.
Republikanci bodo po drugi strani imeli zanesljivo konservativno večino vrhovnega sodišča ZDA, kamor je Trump imenoval kar tri vrhovne sodnike.
Demokrati prevzeli nadzor tudi v senatu
V Georgii je v torek potekal drugi krog volitev za dva sedeža v zveznem senatu ZDA. Na volitvah sta slavila demokrata Raphael Warnock, ki je premagal republikanko Kelly Loeffler in Jon Ossoff, ki je premagal Davida Perdua.
To pomeni, da so demokrati prevzeli nadzor nad senatom.
"Georgia, najlepša hvala za zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Počaščen sem ob vaši podpori in zaupanju ter se veselim, da vam bom služil," je v televizijskem nagovoru dejal Ossoff.
"Nocoj vam obljubljam tole: v senat grem, da bi delal za vso Georgio," pa je sporočil podpornikom v prenosu v živo. Warnock je prvi temnopolti senator iz Georgie in šele 11. temnopolti senator v zgodovini ZDA.
Predsednik ZDA Donald Trump je sicer 3. novembra v Georgii izgubil volitve proti demokratu Joeju Bidnu za nekaj manj kot 12.000 od skupaj približno pet milijonov oddanih glasov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje