Ameriški predsednik Joe Biden je ob njegovi smrti zapisal, da so ZDA in svet izgubili izjemnega voditelja in človekoljuba, novoizvoljeni predsednik Donald Trump pa, da je Jimmy Carter naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da izboljša življenje vseh Američanov. Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je poudaril, da je neomajno delal za boljši in pravičnejši svet, in naštel nekatere od njegovih zaslug: zavezanost državljanskim pravicam, zaščita naravnih virov v arktičnem narodnem zavetišču za prostoživeče živali, umestitev varčevanja z energijo med državne prioritete, sklenitev miru med Egiptom in Izraelom v Camp Davidu, spodbujanje demokracije, delo v organizaciji Habitat for Humanity, navaja Reuters.

Življenjska pot Jimmyja Carterja

James Earl Carter se je rodil 1. oktobra 1924 v kraju Plains v Georgii. Odraščal je v revnem okolju in se v mladosti na rasno ločenem ameriškem jugu igral s temnopoltimi otroki. Ko je leta 1971 prevzel položaj guvernerja Georgie, je nemudoma naznanil, da je čas rasne segregacije minil, s tem je neprijetno presenetil številne svoje bele podpornike, ki so med kampanjo v njem videli steber obrambe nadvlade belcev nad temnopoltimi.

Carter je srednjo šolo končal v Plainsu, tam je igral košarko, leta 1941 pa se je vpisal na mornariško akademijo in po diplomi služboval na podmornicah. Vojaško kariero je končal s činom poročnika mornarice. Še prej se je leta 1946 poročil s tri leta mlajšo Rosalynn Smith.

Od leta 1963 do leta 1967 je bil državni senator v Georgii, od leta 1971 do leta 1975 pa guverner Georgie. Zaradi omejitve mandata za ta položaj ni mogel več kandidirati in leta 1976 se je spustil v tekmo za predsednika ZDA. Na volitvah je premagal republikanca Geralda Forda, ki so mu Američani še vedno zamerili, da je pomilostil predhodnika Richarda Nixona.

Carterja se Američani najbolj spomnijo kot predsednika, ki je vodil državo v času krize s talci v Iranu, v času visoke inflacije, pomanjkanja bencina in energetske krize. Za poraz proti republikancu Ronaldu Reaganu leta 1980 je bil kriv tudi ponesrečen poskus osvoboditve talcev.

V zgodovini pa ostaja zapisano njegovo uspešno posredovanje med Egiptom in Izraelom s podpisom sporazuma v Camp Davidu. V predsedniško letovišče Camp David je septembra 1978 pripeljal egiptovskega predsednika Anvarja Sadata in izraelskega premierja Menahema Begina, ki sta sklenila sporazum o medsebojnem državnem priznanju, Palestinci pa so dobili nekaj avtonomije na Zahodnem bregu in v Gazi.

S Panamo je leta 1977 sklenil sporazum o predaji Panamskega kanala Panami do leta 2000.

S sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevom je leta 1979 podpisal sporazum o zmanjševanju strateške jedrske oborožitve SALT II, ki pa je bil zamrznjen, ko je Sovjetska zveza istega leta zavzela Afganistan.

Carter je uvedel sankcije v obliki prepovedi izvoza žita v Sovjetsko zvezo in vodil zahodni bojkot poletnih olimpijskih iger leta 1980 v Moskvi. Sovjetski blok se je maščeval tako, da jih ni bilo na igre v Los Angelesu štiri leta pozneje.

Leta 1982 je z ženo Rosalynn, s katero sta imela tri sinove in hčerko, ustanovil Carterjev center, ki je pomagal ljudem v 80 državah sveta, dejaven je bil v organizaciji Habitat for Humanity, ki po svetu gradi hiše za reveže.

Po svetu je posredoval za mir in osvoboditev talcev. Nobelovo nagrado za mir je leta 2002 dobil za svoje humanitarno delo, pa tudi zaradi glasnega nasprotovanja vojni proti Iraku, na katero se je vlada Georgea Busha mlajšega takrat še pripravljala.

Bil je tudi prvi, ki je moral pričati pod prisego v preiskavi, katere predmet je bil. A preiskava sumljivih posojil njegovemu podjetju arašidov ni razkrila nepravilnosti.