Policija je prijela 169 ljudi. Skupno je bilo v nasilju po spornih volitvah ubitih že 19 ljudi, več kot 400 pa je bilo ranjenih.

Izgredi so izbruhnili v mestu Cochabamba, protestirali pa so predvsem pridelovalci koke, ki podpirajo Moralesa, ki je bil tudi sam pridelovalec koke. Skušali so oditi v glavno mesto La Paz na proteste v podporo Moralesu, a sta jim policija in vojska to preprečili z zaporo na mostu iz mesta, zato so izbruhnili spopadi, v katerih je bilo uporabljeno tudi strelno orožje. Uporabili naj bi ga obe strani, ubiti pa so bili le kmetje.

"Vodje državnega udara izvajajo pokol nad staroselci in preprostimi ljudmi, ker zahtevajo demokracijo," je po novih smrtnih žrtvah na Twitterju sporočil Morales.

Regionalni varuh človekovih pravic Nelson Cox je dejal, da podatki iz bolnišnic kažejo, da so "veliko večino" smrti in poškodb v petek povzročili naboji. Odziv varnostnih sil je označil za "dejanje represije".

Zaskrbljenost zaradi nasilja, ki bi lahko "ušlo izpod nadzora", je izrazila tudi visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet. Opozorila je, da bi lahko stopnjevanje nasilja oviralo demokratični proces v državi. Dialog v državi bi lahko ogrozila tudi "represivna dejanja oblasti".

Privrženci Moralesa sicer skušajo z različnimi zaporami ohromiti življenje v državi, vendar je začasna predsednica Jeanine Áñez že opozorila, da tega ne bodo dopustili in da bodo uporabili "vsa z ustavo dovoljena sredstva". Dejala je še, da so med protestniki tudi "elementi iz tujine".

Oblasti obtožujejo Venezuelce

Med njimi naj bi bili predvsem Venezuelci, ki naj bi skušali organizirati proteste proti prehodni vladi. Prijeli so tudi devet Venezuelcev, pri katerih so našli orožje, je sporočila nova zunanja ministrica Karen Longaric.

Dodala je še, da so odredili izgon vseh venezuelskih diplomatov, ker naj bi se vmešavali v notranje zadeve Bolivije.

Po odhodu Moralesa takoj sprememba zunanje politike

Levičarski bolivijski predsednik Morales je bil sicer velik zaveznik venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki se doma prav tako spoprijema z uporom opozicije.

Jeanine Áñez je po drugi strani podprla opozicijskega voditelja Juana Guaidója, ki se je tako kot ona sam razglasil za začasnega predsednika.

Oba sta govorila v soboto, Jeanine Áñez pa je dejala, da bo z veseljem vzpostavila odnose z "demokratično Venezuelo". "Imamo iste cilje in upam, da bomo lahko kmalu vzkliknili 'svoboda za Venezuelo', ki si jo tako zasluži," je dejala, preden so v državi izvedli volitve, na katerih bi Bolivijci podprli radikalno spremembo zunanje politike.

Morales je bil prejšnji teden po več tednih protestov zaradi očitkov o volilni prevari, predvsem pa po pozivu policije in vojske k odhodu prisiljen v odstop in umik v izgnanstvo v Mehiki, to pa je potem označil za državni udar opozicije.

Pri tem ga je odločno podprla predvsem venezuelska vlada, podprli pa so ga tudi na Kubi. Nove bolivijske oblasti so odredile tudi izgon več zdravnikov s Kube. Moralesovi nasledniki Kubi očitajo, da v Boliviji spodbuja nemire po odhodu prvega staroselskega predsednika.

Grožnje Moralesu s pregonom

Po odhodu Moralesa iz države so izbruhnili protesti njegovih privržencev, ki ga pozivajo, naj se vrne. To napoveduje tudi sam, vendar za zdaj ostaja v Mehiki.

Ga je pa medtem začasna predsednica, ki ima sovražna stališča do staroselskih prebivalcev, opozorila, da bi moral, če se bo vrnil, "odgovarjati pravici". "Gre za kršenje volilnih pravil. In so tudi številni očitki korupcije v njegovi vladi," je dejala Jeanine Áñez, ki je prav tako že dejala, da Morales ne bo mogel kandidirati na novih volitvah.