Volišča so se po poročanju tujih tiskovnih agencij odprla ob 7. uri po krajevnem času (ob 14. uri po srednjeevropskem času) in bodo odprta 11 ur. Izidi volitev bodo po pričakovanjih znani isti dan.

Mednarodna skupnost je kritizirala volitve, ki bodo večinoma potekale brez tujih opazovalcev in tudi brez večine tujih medijev, saj so jim prihod v državo prepovedali.

To so "lažne volitve, ki jih prireja diktatura," je pred dnevi dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. V državo so dovolili le opazovalcem zavezniške Rusije, ne pa tudi opazovalcem Evropske unije in Organizacije ameriških držav (OAS).

Policija je od maja letos aretirala okoli 40 vodilnih opozicijskih obrazov, med njimi sedem napovedanih predsedniških kandidatov, podjetnikov, novinarjev in tudi nekaj nekdanjih zaveznikov.

Uradno se na volitvah za položaj predsednika sicer poteguje pet protikandidatov, a so vsi v javnosti neznani in člani strank, ki so zaveznice Ortegove stranke.

Hkrati s predsedniškimi volitvami bodo potekale tudi volitve za 92 sedežev v enodomnem kongresu, ki ga prav tako nadzirajo Ortegovi zavezniki.

Volilnih upravičencev je okoli 4,5 milijona, navaja nemška tiskovna agencija DPA. Pričakovana je nizka volilna udeležba.

Glavni opozicijski zavezništvi, Modra in Bela stranka nacionalne unije, sta napovedali, da se volitev ne bosta udeležili. Pomembno opozicijsko zavezništvo Državljansko zavezništvo za svobodo (CXL) ob tem na volitvah ne sme sodelovati.

Ortega kot vodja hunte prvič na oblasti leta 1979

75-letni nekdanji levičarski revolucionar Ortega je prvič prišel na oblast, ko so leta 1979 strmoglavili desničarskega diktatorja Anastasia Somozo. Ortega je državo od udara vodil do leta 1990, najprej v vladi vojaške hunte in nato kot predsednik. Na predsedniško mesto se je vrnil leta 2007. Njegova žena Rosario Murillo je od leta 2017 podpredsednica države.

Po navedbah kritikov se je Ortega spremenil v še enega diktatorja. Z ustavno reformo leta 2014 so v državi odpravili omejitev števila predsedniških mandatov. Aprila 2018 so v Nikaragvi potekali množični protesti, uperjeni proti socialnim reformam, ki jih je vlada označila za poskus državnega udara in jih brutalno zatrla. V nemirih je umrlo več kot 300 ljudi, več sto so jih aretirali. Več kot 100.000 ljudi se je zateklo v tujino, poroča DPA.

ZDA in EU razmišljajo o novih sankcijah

ZDA so prejšnji teden napovedale, da razmišljajo o novih sankcijah proti Ortegi in Murillo, podobno so napovedali v EU-ju. ZDA bodo tudi znova preučile status Nikaragve v regionalnem trgovinskem sporazumu CAFTA. Ortega trdi, da ga sankcije ne bodo premagale in napoveduje boj Nikaragve proti imperialistom.

Gospodarstvo Nikaragve se je po letu 2000 vsako leto povečalo za okoli štiri odstotke. Rast se je ustavila med letoma 2018 in 2020, ko se je zmanjšalo za devet odstotkov. Številni prebivalci so v tem obdobju zapustili državo in se odpravili v sosednjo Kostariko ali proti ZDA.