Ana Belen Montes je leta 2002 priznala, da je 20 let vohunila za kubanske oblasti, ko je delala na visokem položaju v ameriški obrambni obveščevalni agenciji (DIA).

Ana Belen Montes na tej fotografiji brez datuma prejema certifikat ameriških obveščevalnih služb iz rok takratnega direktorja Centralne obveščevalne agencije Georgea Teneta. Foto: Reuters
Ana Belen Montes na tej fotografiji brez datuma prejema certifikat ameriških obveščevalnih služb iz rok takratnega direktorja Centralne obveščevalne agencije Georgea Teneta. Foto: Reuters

Kubanskim oblastem je posredovala številne zaupne podatke, vključno z identiteto štirih ameriških vohunov na Kubi. Ameriški urad za zapore je v petek potrdil, da so Belen Montes predčasno izpustili iz zapora, leta 2002 je bila namreč obsojena na 25-letno zaporno kazen.

65-letna ameriška državljanka portoriške narodnosti je za obveščevalno agencijo DIA začela delati že leta 1985 in je hitro napredovala do mesta najpomembnejše analitičarke za Kubo.

Skoraj dve desetletji naj bi se nato vsakih nekaj tednov srečala s predstavniki Kube v eni izmed restavracij v Washingtonu, poroča BBC.

Vohunka je v tem času kodirane ukaze iz Havane prejemala prek kratkovalovnih radijskih frekvenc, zaupne podatke pa naj bi jim pošiljala prek pozivnika v obliki kodiranih sporočil.

"Moralno dolžna pomagati Kubi"

Belen Montes je na sojenju leta 2002 priznala krivdo in pojasnila, da je sledila svoji vesti, saj je bila ameriška politika do Kube kruta in nepoštena. "Počutila sem se moralno dolžno pomagati otoku, da se brani pred našimi prizadevanji, da bi mu vsilili naše vrednote in naš politični sistem," je dejala na sojenju.

Sodnik Ricardo Urbina, ki je izrekel kazen, je ocenil, da je Belen Montes z dejanji "ogrozila sodržavljane ZDA in narod kot celoto".

Tudi na prostosti bo Belen Montes še pet let pod posebnim nadzorom, vključno s spremljanjem njenih dejavnosti na spletu. Poleg tega ne sme delati za vlado in imeti stikov s tujimi agenti brez predhodnega dovoljenja.