S tem so napadalci simbolično prizadeli gospodarsko in vojaško moč ZDA. Le pogum potnikov in članov posadke četrtega letala pa je preprečil teroristom dosego tretjega cilja, simbola politične moči ZDA, washingtonskega Kapitola (poslopja kongresa), morda celo Bele hiše.

Največji teroristični napad, ki so ga Združene države Amerike doživele na domačih tleh, na svojevrsten način odmeva še danes. A ne na najbolj pričakovanega in zaželenega.

"Zelo si bomo prizadevali rešiti kar največ ljudi, svetu pa poslali sporočilo, da so New York in ZDA veliko močnejši, kot katera koli teroristična skupina," je neposredno po napadu dejal eden najbolj prepoznavnih obrazov odpravljanja njegovih posledic.

Tedanji župan New Yorka Rudy Giuliani, leta 2001 Timova osebnost leta, je danes brez pravniške licence, obtožen sodelovanja pri spreminjanju predsedniških volitev leta 2020. Javna podpora mu je od 76 odstotkov leta 2002 padla na današnjih 16 odstotkov.

"Nobene razlike ne bomo delali med terorističnimi storilci teh dejanj in tistimi, ki jih ščitijo," je dejal tedanji predsednik George Bush mlajši.

Začela se je vojna proti terorizmu, ki je povzročila veliko žrtev, in čeprav se z njo niso strinjali niti vsi Američani, kaj šele svet, je za nekaj časa poenotila ZDA. Te enotnosti že zdavnaj ni več, Amerika se bolj ukvarja z domačim terorizmom in išče razlago pojma državnega udara.

Napad 11. septembra 22 let po njem Američani čutijo, ker za posledicami izpostavljanja nevarnim snovem še danes umirajo ljudje. Letos so seznamu žrtev na spominskem zidu na prizorišču napada v New Yorku dodali 43 gasilcev, reševalcev in civilistov, obolelih, ker so takrat reševali in pomagali.

Strokovnjakom pa je letos uspelo identificirati še dve žrtvi iz leta 2001. In seveda je tukaj ritual spominjanja na dogodek in branje imen skoraj 3000 žrtev. Ampak spomin z leti bledi, z njim pa tudi moč rituala.