ZDA, ki so zoper Madura že pred leti uvedle sankcije, so menile, da odločitev venezuelskega vrhovnega sodišča ni kredibilna. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Vedant Patel je v petek sporočil, da obstajajo dokazi o zmagi kandidata opozicije Edmunda Gonzaleza Urrutie. "Nadaljnji poskusi proslavljanja goljufive zmage Nicolasa Madura bodo samo še poglobili zdajšnjo krizo," je zatrdil.

ZDA so se pridružile tudi skupni izjavi desetih latinskoameriških držav, ki so zapisale, da odločitev vrhovnega sodišča dokazuje "pomanjkanje neodvisnosti in pristranskost" sodišča, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Argentina, Kostarika, Čile, Ekvador, Gvatemala, Panama, Paragvaj, Peru, Dominikanska republika in Urugvaj so zapisali še, da "bodo demokracijo v Venezueli zagotovili le nepristransko in neodvisno prešteti volilni glasovi".

Venezuela je izjavo označila za nesprejemljivo vmešavanje v venezuelsko notranjo politiko.
Tudi Španija in Mehika sta v odzivu na odločitev vrhovnega sodišča vztrajali, da Madurove zmage ne moreta sprejeti kot legitimne, dokler venezuelske oblasti ne bodo objavile podrobnih izidov volitev.

Odzval se je tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki je dejal, da "ni nobenih dokazov za Madurovo zmago na volitvah". "Dokler ne bomo videli izidov, jih ne bomo mogli prepoznati kot legitimnih," je še dodal Borrell.

Odzivi sledijo četrtkovi potrditvi zmage Nicolasa Madura na vrhovnem sodišču, ki velja za zvesto dolgoletnemu predsedniku. Osrednja volilna komisija je že pred časom Madura, ki je na oblasti od leta 2013, razglasila za zmagovalca, vse doslej pa še ni objavila uradnih izidov, ker da je bila tarča kibernetskega napada.

Opazovalci menijo, da je to le izgovor, da jim ni treba objaviti uradnih izidov. Glede na dosedanje navedbe komisije je Maduro prejel okrog 52 odstotkov glasov, njegov tekmec Edmundo Gonzalez Urrutia pa 44 odstotkov. Opozicija trdi, da jih je slednji glede na njihovo štetje glasov na posameznih voliščih dejansko prejel več kot dve tretjini.

Na protestih aretiranih 2400 ljudi

Venezuelski generalni tožilec Tarek Saab je ta mesec sprožil preiskave proti vodji opozicije Marii Corini Machado, Gozalesu in spletni strani, na kateri je opozicija objavila izide julijskih volitev.

Medtem je venezuelska državna skupščina sprejela zakon, ki zaostruje pravila za nevladne organizacije, sindikati pa so obsodili odstope državnih uslužbencev, ki naj bi morali zaradi svojih protivladnih stališč prisilno odstopiti.

Po navedbah skupin za človekove pravice je bilo na protestih aretiranih 2.400 ljudi. Vlada navaja 27 mrtvih. V državi je trenutno 1674 političnih zapornikov, kar je največ v tem stoletju, je v petek na družbenih omrežjih sporočila nevladna organizacija za pravne pravice Foro Penal.