Sodišče je tako omejilo pristojnost zvezne Agencije za zaščito okolja (EPA), da regulira izpuste toplogrednih plinov, ki jih proizvajajo obstoječe elektrarne na premog in plin, kot določa zakon proti onesnaževanju, imenovan Zakon o čistem zraku.

Primer je pred sodiščem sprožila zvezna država Zahodna Virginija v imenu še 18 drugih držav, ki jih pretežno vodijo republikanci, ter nekaterih izmed največjih premogovnikov v državi.

Ta podjetja in države so postavljali vprašanje, ali ima EPA pristojnost regulirati količino izpustov, ki segrevajo planet, za celotne energetske sektorje v državah ali zgolj za posamezne elektrarne, poroča BBC. Omenjene države so bile namreč zaskrbljene, da bi bile zaradi regulacij prisiljene prenehati uporabljati premog.

Vrhovno sodišče sicer agenciji EPA ni popolnoma preprečilo sprejemati regulacij, a bo moral kongres vsakič jasno povedati, ali to odobrava ali ne. Kongres pa je že zavrnil predloge te agencije za omejevanje izpustov.

Okoljevarstveniki so zelo zaskrbljeni zaradi razsodbe, saj je teh 19 držav naredilo zelo malo za zmanjšanje njihovih toplogrednih izpustov, kar je nujno za omejevanje podnebnih sprememb.

Te države so leta 2018 predstavljale 44 odstotkov ameriških izpustov, po letu 2000 pa so v povprečju zmogle le sedemodstotno zmanjšanje izpustov.

Zdaj bo moral predsednik ZDA Joe Biden računati na spremembe politike v teh državah ali v kongresu, sicer ZDA najverjetneje ne bodo izpolnile zadanih ciljev pri omejevanju podnebnih sprememb. Biden se je zavezal, da bodo ZDA do leta 2030 zmanjšale količino toplogrednih izpustov za 52 odstotkov v primerjavi z ravnijo iz leta 2005.

Sodba naj bi imela posledice onkraj agencije EPA, saj sproža nova pravna vprašanja o pomembnih odločitvah, ki jih sprejemajo zvezne agencije. Gre za izraz skeptičnosti vrhovnega sodišča glede večjih pristojnostih zvezne vlade na področju regulacije. Konservativni aktivisti na področju prava si že dolgo prizadevajo za zmanjšanje pristojnosti agencij.

Posledice bi lahko bile vidne na področjih zaščite potrošnikov, varnosti na delovnem mestu in javnega zdravja.

Sodišče potrdilo odpravo Trumpove mejne politike

Vrhovno sodišče ZDA pa je s petimi glasovi za in štirimi proti tudi sklenilo, da je predsednik Biden ustrezno ukinil politiko priseljevanja nekdanjega predsednika Donalda Trumpa.

Prejšnja vlada je prosilce za azil namreč pustila čakati na odločitev o prošnji v Mehiki. Trumpova politika se je sicer nadaljevala tudi v Bidnovem času, kar je njegova vlada upravičevala z nadaljevanjem pandemije covida-19. Pred kratkim jo je zaradi izboljšanja epidemioloških razmer dokončno ukinila, republikanske zvezne države kot sta Teksas in Missouri pa so tožbo proti ukinitvi politike sprožile že takoj leta 2021.

Na stran liberalne manjšine sodišča sta nekoliko presenetljivo stopila konservativna sodnika Brett Kavanaugh in predsednik sodišča John Roberts, ki sta se strinjala, da je Biden Trumpovo politiko ustrezno ukinil, ker je imel do tega vso pravico, kot jo je imel vso pravico uvesti Trump.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost v ZDA nima dovolj kapacitet za sprejem vseh prosilcev za azil. Trump je zato sprejel ukrep, ki je prosilce za azil prisilil, da naj na odločitev pristojnih organov čakajo v Mehiki. To je v svojo politiko prisilil z grožnjami o gospodarskih sankcijah.