Med letoma 1959 in 2017 se je sicer pričakovana življenjska doba v ZDA povečala za skoraj 10 let, z 69,9 leta na 78,9 leta, kažejo podatki, zbrani na podlagi statistike ameriškega državnega centra za zdravstveno statistiko in statistike o smrtnosti, strokovnjaki pa so upoštevali tudi relevantno literaturo o pričakovani življenjski dobi in trende smrtnosti. Najvišja pričakovana življenjska doba v ZDA je bila napovedana leta 2014: takrat je bilo za povprečnega Američana napovedano, da bo živel 79 let. V naslednjih letih pa je pričakovana življenjska doba padla za nekaj mesecev. Dojenček, rojen leta 2017, naj bi dočakal 78,6 leta.

"Umrljivost se povečuje predvsem pri delovno aktivnih državljanih, torej starih med 25 in 64 let. Stanje je alarmantno. In to je, kot kaže, problem zgolj ZDA, kajti tega ni opaziti v nobeni drugi državi. Nekaj v življenjskem slogu Američanov je odgovorno za to," je dejal Steven Woolf, zaslužni direktor centra za družbo in zdravje na univerzi Virginia Commonwealth in vodilni avtor študije, objavljene v JAMA (Journal of American Medical Association).

Med 2010 in 2017 se je namreč močno povečalo število smrti Američanov v srednjih letih, predvsem zaradi predoziranj z mamili, alkohola, samomorov in različnih bolezni, kot sta visok pritisk in diabetes.

V pogovoru za National Public Radio (NPR) je Woolf pojasnil, da se je po letu 2010 splošna stopnja umrljivosti v ZDA, kar pomeni verjetnost, da posameznik umre pred 65. letom, povišala, v zadnjih treh letih pa se je začela nižati tudi pričakovana življenjska doba. "Kot kaže, je to res ameriški fenomen, podobno se sicer dogaja tudi v Združenem kraljestvu in v Kanadi, a ne v takem obsegu, medtem ko se v drugih bogatih državah pričakovana življenjska doba še naprej daljša."

Umrljivosti pri mladih odraslih večja za skoraj tretjino
Večje število smrti je v prvi vrsti posledica predoziranj z mamili, Američani imajo v zadnjih letih velike težave z opioidi, zaradi česar je država začela s številnimi ukrepi za zajezitev zlorabe mamil. Močno se je povečalo tudi število smrti, povezanih z alkoholom, povečalo pa se je tudi število samomorov in smrti zaradi več kot deset različnih bolezni. Kot je pojasnil Woolf, se je v sedmih letih, med 2010 in 2017 število smrti pri Američanih, starih med 25 in 64 let, povečalo v kar 35 kategorijah oz. vzrokih smrti. Razlike so tudi znotraj te sicer široke starostne skupine. "Čeprav se je povečala smrtnost tako pri mlajših kot starejših odraslih, je še posebej alarmantno povečanje pri mladih. Umrljivost pri mladih, starih med 25 in 34 let, se je povečala za kar 29 odstotkov. In kot je razvidno iz podatkov, je skrb vzbujajoče tudi stanje pri tistih, ki so na koncu najstniškega obdobja in začetku 20. let," je povedal Woolf.

V Ohiu stanje najbolj skrb vzbujajoče
Če pogledamo stanje po ameriških zveznih državah, slika jasno pokaže, da je stanje v njih zelo različno. V nekaterih predelih je tako opazen porast smrti v srednjih letih, medtem ko se v drugih pričakovana življenjska doba še naprej podaljšuje ali pa ostaja na istem. "Največje povečanje umrljivosti smo opazili v industrijskem osrednjem delu ZDA, osrednjih Apalačih in severu Nove Anglije ter še posebej v Ohiu. Odkrili smo, da je kar tretjina vseh dodatnih smrti, ki smo jih našteli zaradi trenda povišanja smrtnosti, zabeleženih v le štirih državah: Ohiu, Pensilvaniji, Kentuckyju in Indiani. Te štiri zvezne države so bile deležne kar tretjine vseh "dodatnih" smrti med 2010 in 2017," je še pojasnil strokovnjak.

Tako se je v New Hampshiru število smrti v srednjih letih v sedmih letih (2010‒2017) povečalo za 23,3 odstotka, v Zahodni Virginiji za 23 odstotkov, v Ohiu za 21,6 odstotka, v Mainu za 20,7 odstotka, v Vermontu za 19,9 odstotka, Indiani za 14,8 odstotka in v Kentuckyju za 14,7 odstotka. Na drugi strani pa se je v nekaterih zahodnih zveznih državah pričakovana življenjska doba podaljšala.

Slabe gospodarske razmere se prelijejo v slabo zdravje
Daljšanje pričakovane življenjske dobe ob rojstvu je mogoče pripisati številnim dejavnikom, vključno z naraščajočim življenjskim standardom, izboljšanim življenjskim slogom in boljšim izobraževanjem ter boljšim dostopom do kakovostnih zdravstvenih storitev. Kot opominja Woolf, lahko naraščanje števila smrti Američanov srednjih let na teh območjih delno pripišemo že dalj časa zaostrenim ekonomskim razmeram v teh območjih.
"Neposredno je težko povezati obup s povišanjem števila smrti, a težke življenjske razmere izzovejo obup in vodijo v številne druge probleme," pojasnjuje strokovnjak. "Če živite v skupnosti, ki ima velike gospodarske težave, kjer so plače nizke in je služb malo, potem lahko to vodi v kronični stres, kar je škodljivo za zdravje." Kot je pojasnil, gre za območje t. i. pasa rje, stara industrijska območja, kjer so bila mesta, ki so se razvila na temelju železarske industrije, premogovništva. V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja so ta območja ob preoblikovanju gospodarstva zapadla v veliko krizo, rudnike so zapirali, povečala se je brezposelnost, zato so bili prebivalci več let v velikem stresu. Vse to pa se pozna tudi na njihovem zdravju, pojasnjuje Woolf.

Dejstvo je tudi, da ima v primerjavi z otroki in starejšimi od 65 let manj ljudi v srednjih letih urejeno zdravstveno zavarovanje. Reuters navaja nedavno študijo, ki je pokazala, da je verjetneje, da bodo zaradi dragih zdravstvenih storitev uporabo zdravil za srčne bolezni prej zmanjšali delovno aktivni ljudje kot starejši od 65 let.

Vse bolj razširjeno čezmerno uživanje alkohola
Strokovnjaki pravijo, da je delno povečanje umrljivosti tudi posledica povečanja števila smrti z boleznimi, povezanimi z uživanjem alkohola. Podatki ameriškega centra za nadzor bolezni in preventivo kažejo, da je število smrti zaradi z alkoholom povezanih bolezni jeter na rekordni ravni v zadnjih 20 letih, od leta 2006 pa se povečuje v skoraj vseh rasnih, etničnih in starostnih skupinah. Strokovnjaki so analizirali vzroke smrti pri starejših od 25 let v zadnjih dveh desetletjih in odkrili, da je bila leta 2017 najvišja stopnja smrti zaradi bolezni jeter, povezanih z alkoholom: ugotovili so 13,1 smrti moških na 100.000 umrlih moških in 5,6 smrti žensk na 100.000 umrlih žensk. Leta 1999 je bila umrljivost zaradi omenjenih bolezni 10,6 moškega na 100.000 mrtvih moških in 3,3 ženske na 100.000 mrtvih žensk. Številke so se zelo povečale pri Američanih srednjih let, staroselcih in nehispanskih belcih, je zapisano v izsledkih študije, objavljenih v ameriški reviji za gastroenterologijo (American Journal of Gastroenterology). Med staroselci je bila smrtnost zaradi jetrnih bolezni leta 2017 kar dvakrat višja kot med nehispanskimi belci. Še posebej je skrb vzbujajoč porast med ženskami v staroselski skupnosti. Stroka opozarja, da gre za veliko zdravstveno krizo med staroselci, ki terja takojšnje ukrepanje.

Kaj se torej dogaja v ZDA?
Kot poudarja Woolf, so trenutne težave posledica večdesetletnega kopičenja težav. "Po navadi smo imeli najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Stopnja daljšanja dobe v ZDA pa je začela v 80. letih prejšnjega stoletja v primerjavi z drugimi državami relativno padati." John Rowe, profesor na šoli za javno zdravstvo na univerzi Columbia, pravi, da je stanje skrb vzbujajoče, a ga dejansko ne preseneča. "Vedeli smo, da ima opioidna epidemija visoko ceno, zaradi zaužitega prevelikega odmerka mamil je umrlo že več kot 250.000 ljudi," pojasnjuje. Presenetljivo je, da padec pričakovane življenjske dobe ni enak pri vseh starostnih skupinah. "To je dokaz, da se umrljivost povečuje samo v skupini srednjih let, medtem ko se pri otrocih, najstnikih in starejših od 65 let še naprej znižuje," je še dejal Rowe in ob tem dodal, da se stopnja umrljivosti zaradi raka in kapi znižuje.

Najdlje živijo Japonci
Najdaljšo pričakovano dobo imajo sicer Japonci: povprečen Japonec bo dočakal 84,2 leta. In kje smo Slovenci? Lanski podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da bo povprečen Slovenec živel 78 let, povprečna Slovenka pa 83,9 leta.

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije za 2016 kažejo, da bo povprečen človek dočakal 72 let, pri čemer bo ženska živela 74,2 leta, moški pa 69,8 leta. V povprečju najdlje živijo Evropejci, najhitreje pa umrejo Afričani. Med letoma 2000 in 2016 se je pričakovana življenjska doba podaljšala za 5,5 leta, kar je največji porast od 60. let prejšnjega stoletja. Največ se je v 16 letih pričakovana življenjska doba podaljšala v Afriki, in sicer za 10,3 leta na 61,2 leta.

Najdlje bodo zdravi Singapurci
Nekoliko drugačna je slika, ko govorimo o pričakovanih zdravih letih življenja, torej letih, ko nas ne bodo pestile različne zdravstvene težave. Najboljši so obeti za singapurske dojenčke, ki lahko pričakujejo, da bodo preživeli zdravih 76,2 leta, sledijo Japonci, Španci in Švicarji. ZDA so na tej lestvici na 40. mestu ‒ pričakovana zdrava življenjska doba je 68,5 leta, kar je že manj kot pred še nekaj leti. Kot kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije, so bile ZDA edine poleg Somalije, Afganistana, Gruzije in Sv. Vincencija in Grenadine, kjer se je leta 2016 pričakovana zdrava življenjska doba ob rojstvu prav tako znižala.