Ameriški zunanji minister Antony Blinken je dejal, da bi bila lahko misija pod vodstvom Kenije delujoča v "nekaj mesecih". "Resnično ne moremo več izgubljati časa," je dejal.

Haiti je lani zaprosil za pomoč pri spopadanju z nasiljem tolp, ki so večinoma prevzele nadzor nad glavnim mestom Port-au-Prince. Varnostni svet bi lahko prihodnji teden glasoval o osnutku resolucije, ki so ga pripravile ZDA.

ZDA ne bi prispevale sil, a Blinken je dejal, da bo vlada predsednika Joeja Bidna sodelovala z ameriškim kongresom pri zagotavljanju 100 milijonov dolarjev za podporo mednarodni misiji. To naj bi vključevalo podporo z obveščevalnimi podatki, zračnimi prevozi in komunikacijsko ter zdravstveno podporo.

ZDA so ob tem, ko bodo prispevale 65 milijonov dolarjev za haitijsko policijo, sprejele tudi nove prepovedi izdajanja vizumov za nekdanje in zdajšnje haitijske uslužbence, ki po mnenju Washingtona omogočajo nasilje.

Države so previdne glede podpore neizvoljene vlade premierja Ariela Henryja, ki je dejal, da v trenutnih varnostnih razmerah nemogoče izvesti poštene volitve.

Henry je Generalni skupščini ZN-a zagotovil, da je njegova "začasna vlada odločena izvesti volitve takoj, ko bo to praktično mogoče". Varnostne razmere na Haitiju so po njegovih besedah dosegle "kritično točko".

Vodja haitijske najmočnejše tolpe je ta teden pozval k oboroženi odstavitvi Henryja. Haitijce je pozval, naj se na ulicah uprejo neizvoljeni vladi.

Prejšnji mesec je tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres Varnostnemu svetu sporočil, da so na Haitiju potrebne mednarodne policijske sile in uporaba vojaških sredstev.

Mednarodna policijska misija sicer ne bi bila misija ZN-a.