Zdajšnja ameriška administracija predsednika Joeja Bidna medtem napoveduje ambicioznejšo okoljsko politiko. Radikalnejši pristop na področju okoljskih politik je nujen, saj se bo glede na trenutna svetovna gibanja povprečna svetovna temperatura brez ukrepov do konca stoletja dvignila za več kot štiri stopinje. Po drugih ocenah bo dvig temperature za tri stopinje.

Vrnitev Združenih držav k Pariškemu podnebnemu sporazumu je bila ena izmed prvih in tudi najbolj težko pričakovanih Bidnovih odločitev po njegovem prevzemu položaja, je za Radio Slovenija poročala Špela Novak.

S tem naj bi ZDA spet stopile na pot, s katere je leta 2017 skrenil Trump, ko je objavil odločitev o umiku iz sporazuma. Bidenova administracija pa se ne le vrača, ampak napoveduje zelo dejavno in ambiciozno okoljsko politiko, med drugim z delovanjem posebnega odposlanca za okolje Johna Kerryja.

V resnici bo morala biti še bolj ambiciozna, če želimo globalno segrevanje omejiti na največ dve stopinji. Trendi namreč namesto blaženja podnebnih sprememb kažejo na njihovo pospeševanje, kljub zavezam iz podnebnega sporazuma, kljub ukrepom, ki pa jih države sprejemajo veliko prepočasi, in kljub pandemiji, ki je večinoma prizemljila letala in delno ustavila avtomobilski promet in proizvodnjo.

Globalno ukrepanje je nujno, časa je vse manj, zato je letošnja podnebna konferenca v Glasgowu ključna, pri tem pa imajo zelo pomembno vlogo ravno največja gospodarstva z največ izpusti, kot so Združene Amerike in Kitajska.

"Zaveza predsednika Josepha Bidna za ogljično nevtralnost pomeni, da si države, ki proizvedejo skupaj dve tretjini onesnaženja z ogljikom, sedaj prizadevajo za cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050. Vendar pa mora ta koalicija postati res globalna in transformativna," je dejal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

ZN opozarja: Zmanjkuje časa

Na ZN-u so v četrtek predstavili poročilo Programa ZN-a za okolje (Unep) z naslovom Pomiritev z naravo, ki opozarja, da zmanjkuje časa za rešitev planeta, človeštvo, ki ga uničuje, pa bo moralo korenito spremeniti svoje navade.

Guterres je ob tem pozval h koncu nesmiselne samomorilske vojne proti naravi. Spomnil je na del poročila, ki pravi, da sta kar dve tretjini vseh izpustov toplogrednih plinov vezani na gospodinjstva, in na dlani je, da so odločitve ljudi, kako bodo živeli, ključne. Izguba biotske raznolikosti in vse več nenavadnih vremenskih pojavov, naraščanje onesnaževanja, ki ogroža preživetje človeštva, so na očeh vsem, kriva pa je nevzdržna raven proizvajanja in porabe.

Nujno potrebno je ukrepanje celotnih družb. Svetovno gospodarstvo je v zadnjih 50 letih zraslo za petkrat. V času pandemije koronavirusa je sicer manj onesnaževanja in izpustov toplogrednih plinov, vendar pa je svet na poti, da se do konca stoletja segreje za tri stopinje Celzija, opozarja ZN.

Poročilo na 186 straneh med drugim poziva k spremembam davčnih zakonodaj, da se ne obdavčujeta delo in proizvodnja, ampak škoda naravi, ki jo je treba upoštevati pri izračunavanju gospodarskih rasti držav. Poziva h koncu 5000 milijard dolarjev vrednih subvencij industriji fosilnih goriv, prehodu na trajnostno kmetijstvo in ribištvo in druge ukrepe, za katere zmanjkuje časa.

Grozljiva statistika zaradi onesnaževanja

Vsako leto zaradi onesnaževanja predčasno umre devet milijonov ljudi, milijonu od skupaj osmim milijonov vrst rastlin in živali grozi izumrtje, vsako leto gre v svetovne vode 400 milijonov ton industrijskih odpadkov, le 15 odstotkov svetovnih močvirij je nedotaknjenih, v morjih je že 400 tako imenovanih mrtvih območij brez kisika, obseg plastike v morjih pa se je od leta 1980 povečal za desetkrat.

Zaradi umazane vode umre na leto 1,8 milijona ljudi, večinoma otrok. Poročilo poudarja tudi pomen trajnostnega razvoja, zmanjšanja odpada hrane, izboljšanje prehranjevalnih navad.