Kažipot za gradnjo podnebno odpornega gospodarstva deli tveganja v dve kategoriji. Eno so fizična tveganja zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, drugo pa so tako imenovana tranzicijska tveganja, ko se družba pomika stran od gospodarstva, temelječega na ogljiku.

Strategija navaja ukrepe, ki jih bodo izvajali, da zaščitijo gospodinjstva in finančni sistem, stanovanjski trg, zavarovalniško dejavnost, upokojenske sklade in podobno.

Zvezne finančne regulatorje vlada poziva, naj razvijejo okvirje za ocenjevanje nevarnosti in predlagajo ukrepe, kar se večinoma že dogaja.

Svet za finančno stabilnost bo kmalu podal svoje poročilo o podnebnih tveganjih za finančni sistem, komisija za vrednostne papirje in borzo bo od podjetij zahtevala poročila o podnebnih tveganjih, ministrstva za stanovanja, kmetijstvo in veterane pa bodo pregledala svoje programe stanovanjskih posojil in grožnje hipotekam.

Ministrstvo za delo uvaja pravilo, da lahko finančni svetovalci strankam pri naložbah svetujejo glede podnebnih tveganj, posodablja se gradbena zakonodaja, podjetja z manjšimi emisijami toplogrednih plinov bodo imela prednost pri vladnih natečajih, med drugim bodo tudi spremembe pri zavarovanju pred poplavami in podobno.