Dogodka v Oklahomi se je udeležilo več starešin, pa tudi ministrica Deb Haaland. Foto: Reuters
Dogodka v Oklahomi se je udeležilo več starešin, pa tudi ministrica Deb Haaland. Foto: Reuters

Starešine so se zbrali v Anadarku iz različnih zveznih držav in različnih plemen, skupno pa jim je, da so vsi obiskovali šole, ki jih je sponzorirala ameriška vlada, njihov cilj pa je bil staroselcem odvzeti njihovo kulturno identiteto.

"Še vedno čutim tisto bolečino," je povedal 84-letni Donald Neconie, nekdanji ameriški marinec in pripadnik ljudstva Kiowa, ki je svoj čas obiskoval indijansko šolo Riverside v Anadarku. “Nikdar ne bom odpustil tej šoli za to, kar so mi storili. Že mogoče, da je zdaj neoporečna. Ampak takrat ni bila."

Sorodna novica "Ne samo, da Kanada staroselcem ni pomagala, aktivno jim je škodila"

Ko so starešine pripovedovali svoje zgodbe, jih je pozorno poslušala tudi ameriška notranja ministrica Deb Haaland iz Lagune Pueblo v Novi Mehiki, prva staroselska ministrica v zgodovini ZDA.

Deb Haaland prihaja iz staroselske skupnosti Laguna Pueblo v Novi Mehiki. Foto: AP
Deb Haaland prihaja iz staroselske skupnosti Laguna Pueblo v Novi Mehiki. Foto: AP

Dogodek v indijanski šoli Riverside, ki še vedno deluje, a s korenito drugačnim programom, je bila prva postaja na eno leto dolgi vseameriški turneji, na kateri preživeli staroselci razkrivajo svoje boleče izkušnje v vladnih internatih.

“Politika zveznih staroselskih internatov je prizadela prav vsakega staroselca, ki ga poznam," je povedala Haaland na dogodku, ki so se ga udeležili ameriški domorodci z vsega območja.

“Nekateri so preživeli. Drugi smo potomci. A vsi nosimo to travmo v svojih srcih. Moji predniki so trpeli groze asimilacijskih politik teh indijanskih internatov, ki jih je izvajalo isto ministrstvo, ki ga zdaj vodim. To je prvič v zgodovini, da se je za mizo usedla vladna ministrica s to isto travmo."

Cilj: Oropati staroselce identitete

Ministrstvo Haalandove je pred kratkim objavilo poročilo, v katerem so izpostavili več kot 400 šol, ki so skušale v obdobju od konca 18. stoletja do konca 60. let prejšnjega stoletja asimilirati staroselske otroke v belsko družbo.

Šola Riverside ima danes precej drugačen pomen. Foto: AP
Šola Riverside ima danes precej drugačen pomen. Foto: AP

Čeprav jih je večina svoja vrata zaprla že pred časom, nobena od teh šol pa nima več za cilj oropati dijake njihovih identitet, pa nekatere še vedno delujejo kot šole, čeprav z drastično drugačnimi cilji, ki slavijo kulturni izvor svojih staroselskih dijakov.

Sorodna novica Bidnov zgodovinski izbor: staroselka na mestu notranje ministrice ZDA

Med njimi tudi Riverside, ki se je odprl leta 1871 in je ena najstarejših šol, danes pa jo obiskujejo učenci od 4. do 12. razreda, ki so v teh šolah deležni specializiranih učnih programov in predavanj o kulturnih temah, kot so obrt izdelovanja korald, tkanja šalov ter osnove plemenske umetnosti, gastronomije in iger.

Te šole – 183 jih je – ki jih zdaj upravlja Urad za indijansko izobraževanje, obiskuje skoraj 800 dijakov iz več kot 75 ameriških plemen, uprava, osebje in vodstvo pa so večinoma staroselci.

Temačna zgodovina Riversida

A čeprav je Riverside danes svetel zgled, pa ima temačno zgodovino zlorab na tisoče staroselskih dijakov, ki so jih prisilno ločili od staršev in jih nastanili v te internate.

Po nekaterih podatkih je bilo v staroselskih internatih ubitih tudi več 10.000 otrok. Foto: AP
Po nekaterih podatkih je bilo v staroselskih internatih ubitih tudi več 10.000 otrok. Foto: AP

Neconie, ki še vedno živi v Anadarku, se spominja, kako so ga pretepli, če je jokal ali spregovoril v svojem avtohtonem jeziku, ko je v poznih 40. letih in zgodnjih 50. obiskoval Riverside. "Vsakič ko sem skušal govoriti v jeziku Kiowa, so mi usta sprali z lugom. 12 let pekla sem tam prestal."

Brought Plenty, pripadnica ljudstva Standing Rock Sioux, ki živi v Dallasu, se spominja let, ki jih je preživela v staroselskih internatih v Južni Dakoti, kjer si je morala ostriči lase in prav tako ni smela govoriti v svojem avtohtonem jeziku. Učitelji so jo prisilili, da je z mokrimi brisačami bičala druge deklice, če tega ni hotela, pa so jo kaznovali. “Kar so nam počeli, te tako zelo poniža. Počutiš se manjvrednega. Tega nikdar ne preboliš. Nikdar ne pozabiš,“ je povedala.

Do pred kratkim zvezna vlada ni kazala interesa, da bi se zares zazrla v svojo vlogo problematične zgodovine staroselskih internatov. To se je spremenilo, ko so odgovorne položaje znotraj vlade zasedli posamezniki, ki jim je staroselska travma blizu ali so jo sami doživeli.

V teh šolah je umrlo najmanj 500 otrok, a je številka verjetno nekajkrat višja in številni navajajo več 10.000 žrtev. Poročilo notranjega ministrstva zajema seznam internatov, ki so delovali med letoma 1819 in 1969, pri čemer jih je največ imela prav Oklahoma – 76. Sledi Arizona s 47 in Nova Mehika s 43. Vse tri zvezne države imajo še vedno večjo populacijo staroselcev.