Najmanj 26 ljudi je umrlo zaradi strelnih ran, ki so jim jih zadali pripadniki provladnih oboroženih skupin med protivladnimi protesti med 22. in 25. januarjem. Umrl je tudi pripadnik venezuelske narodne garde, podatke urada ZN-a za človekove pravice povzema nemška tiskovna agencija DPA.
Varnostne sile so domnevno pet ljudi ubile tudi med hišnimi preiskavami. Osumljenci, ki jih niso identificirali, so med ropanjem v času protestov ubili še 11 ljudi.
Poleg tega je bilo po podatkih ZN-a med 21. in 26. januarjem pridržanih najmanj 850 protestnikov, vključno s 77 otroki, starimi tudi zgolj 12 let.
Politična kriza v Venezueli se je dodatno zaostrila prejšnji teden, ko se je opozicijski predsednik parlamenta Juan Guaidó na protivladnih protestih razglasil za začasnega predsednika države.
Opozicija zahteva svobodne volitve in ne priznava drugega mandata predsednika Nicolása Madura, za katerega je prisegel 10. januarja. ZDA, Kanada, Izrael in večina latinskoameriških držav so Guaidója priznale kot začasnega predsednika, podporo Maduru pa so med drugim izrazile Kitajska, Rusija, Mehika, Turčija. Rusija je ZDA obtožila "nezakonitega" vmešavanja v notranje zadeve Venezuele.
Evropske države od Madura zahtevajo, da v nekaj dneh razpiše nove volitve, sicer bodo za začasnega predsednika tudi one priznale Guaidója.
Guaidó: Ljudje živijo pod diktaturo
Medtem je 35-letni Guaidó za BBC dejal, da ljudje v Venezueli živijo v diktaturi, in spet pozval k novim volitvam. Vztraja pri svoji trditvi, da je začasni predsednik. Kot je dejal, mu ustava dovoljuje, da kot vodja nacionalne skupščine prevzame oblast, ko obvelja predsednik države za nelegitimnega.
Za to potezo se je odločil po tem, ko so ZDA sporočile, da so predale nadzor nad ameriškimi bančnimi računi v Venezueli Guaidóju, s čimer želijo preprečiti, da bi jih upravljal predsednik Maduro. Generalni državni tožilec je to dejanje označil za "hudo kaznivo dejanje, ki krši ustavno ureditev".
"Moja dolžnost je pozvati k svobodnim volitvam, saj smo priče zlorabi oblasti in živimo v diktaturi," je dejal. "V Venezueli bodisi sprejmemo nadvlado, popolno zatiranje in mučenje od Madurovega režima bodisi izberemo svobodo, demokracijo in blaginjo za naše ljudstvo," je dodal.
Po njegovih besedah Madurova vlada na ulicah "ubija mlade revne ljudi". Ob tem je pozval k novim protestom ta teden. Prejšnjo sredo je na ulicah proti Maduru protestiralo več deset tisoč ljudi.
ZDA z novimi sankcijami zoper državno naftno podjetje
Ameriški svetovalec za državno varnost John Bolton je medtem oznanil nove sankcije zoper venezuelsko državno naftno podjetje PDVSA. Namen ukrepa naj bi bilo preprečiti Maduru in njegovim zaveznikom "ropanje premoženja venezuelskega ljudstva". Spet je pozval venezuelsko vojsko, naj prestopi na stran Guaidója.
Ko poroča BBC, ZDA sicer uvažajo največ, 41 odstotkov venezuelske surove nafte. 25 odstotkov jo uvozi Kitajska, 22 Indija, 12 pa druge države.
Maduro je sveže sankcije označil za "zločinske", ZDA pa je obtožil, da Venezuelcem kradejo naftno bogastvo, ki jim pripada. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je dejal, naj "drži roke stran od Venezuele", piše Independent.
Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral nove ameriške sankcije. Dejal je, da kršijo "vse mogoče mednarodne norme" z namenom spremembe oblasti v Venezueli. Lavrov je obljubil, "da bo storil vse v podporo legitimni vladi predsednika Madura".
Kot še piše Independent, bi lahko nove sankcije in posledični upad prihodkov od nafte Venezueli omejili možnost uvoza osnovnih dobrin, kot so hrana in zdravila, kar bi še dodatno poslabšalo humanitarno krizo, ki vlada v državi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje