Nasilje, ki ga izvajajo različne tolpe, je privedlo do ugrabitev in drugih kriminalnih dejanj, pri čemer se že sicer država spopada z globokimi neenakostmi, hudim pomanjkanjem osnovnih dobrin in razdrobljenim varnostnim okoljem, so še zapisali v IOM-ju.

Tolpe naj bi nadzorovale okoli 60 odstotkov glavnega mesta Port-au-Prince, poročajo o posilstvih žensk, moških in otrok, prihaja tudi do zažigov domov, s tem ko želijo povečati območje nadzora, ugotavljajo Združeni narodi.

Poleg naštetega se prebivalci Haitija spopadajo tudi s pomanjkanjem zalog goriva, vode in drugih osnovnih dobrin, po državi pa se širi tudi kolera. Vse večja je zato zaskrbljenost zaradi stanja vladnih zavetišč, kjer že mesece živi več tisoč ljudi, ki so se tja zatekli pred nasiljem tolp.

Doslej so poročali o 40 mrtvih zaradi kolere, okuženih naj bi bilo več kot 1700, a zdravstveni uradniki ocenjujejo, da je dejanska številka veliko višja, poroča Guardian.

V petek je bil pred svojim domov ubit haitijski politik Eric Jean Baptiste, predsednik manjše politične stranke. Poleg njega je bil v napadu ubit tudi njegov varnostnih. Baptiste je bil tarča napada že leta 2018, a je napad takrat preživel, ker je nosil neprebojni jopič.

Še dodatno je državo avgusta lani prizadel močan potres, zaradi katerega je brez doma ostalo 17.000 ljudi.

Vlada premierja Ariela Henryja je ta mesec zaprosila za pomoč tuje sile, potem ko je ena od najvplivnejših tolp sredi septembra obkolila ključni naftni terminal, zaradi česar so bile potem zaprte črpalke, začasno so nehala poslovati številna podjetja.

Mednarodna skupnost je v zadnjih tednih na Haiti poslala oborožena vozila in drugo opremo, da bi pomagala policijskim enotam, o prošnji haitijskega predsednika za prihod tujih sil pa bo Varnostni svet ZN-a še glasoval.

Tolpe so močno okrepile svoj vpliv po atentatu na predsednika Jovenela Moisa leta 2021. Premier Henry ima velike težave pri ohranjanju nadzora nad razmerami v državi. Tolpe so se sprva oblikovale v slumih blizu glavnega mesta, ki so jih prebivalci zaradi tega kmalu zapustili. Ena največjih združb se imenuje G9, gre za skupek več združb, ki jih vodi Jimmy Cherizier Raženj, nekdanji policist, ki je septembra začel prej omenjeno zaporo naftnega terminala Varreux. Številni Haitijci verjamejo, da tolpe dejansko sponzorirajo bogati Haitijci, ki s tem krepijo svoje ekonomske koristi.

Zadnja tuja vojaška misija v državi je bila ZN-ova Minustah, ki je trajala 13 let, končala se je pred petimi leti. Bila je deležna ostrih kritik, ko so se pojavili kredibilni dokazi, da so člani misije povzročili izbruh kolere leta 2010, več članov misije pa je bilo obtoženih tudi spolnih zlorab mladoletnih domačink.