Od149 prisotnih poslancev je nova vlada prejela 83 glasov za, 61 jih je bilo proti, 5 pa vzdržanih. S tem je Hrvaška nekaj po 23. uri dobila 13. vlado po vzpostavitvi demokracije leta 1990. Takoj po uspešnem glasovanju so novi premier in ministri prisegli pred parlamentom. V vladi, ki jo sestavljata desna Domoljubna koalicija (HDZ) in stranka Most neodvisnih list, bosta dva podpredsednika in 20 ministrov.

Orešković je v polurni predstavitvi načrtov vlade zelo na splošno poudaril, da si bodo prizadevali predvsem za vzpostavitev makroekonomskega ravnovesja in da bodo Hrvaško do konca štiriletnega mandata leta 2020 preoblikovali v boljšo državo. Napovedal je, da se bo njegova vlada osredotočila na krepitev gospodarstva in življenjske ravni hrvaških državljanov.

Načrtuje, da bodo povprečno stopnjo bruto domačega proizvoda (BDP) z obstoječih 1,8 odstotka zvišali na "več kot štiri ali pet odstotkov" leta 2020. Obenem nameravajo znižati javni dolg s sedanjih 87 odstotkov BDP na manj kot 80 odstotkov. Proračunski primanjkljaj nameravajo v letu 2017 znižati pod tri odstotke, kot je to zahtevala Evropska komisija. "Tako bomo izpolnili tudi maastrichtske kriterije," je dejal Orešković.

Večja konkurenčnost Hrvaške
Mandatar je dejal, da nameravajo letos najeti 500 milijonov evrov posojil za znižanje dolgov, kar bo tudi sporočilo vlagateljem in agencijam, da je Hrvaška pripravljena sprejeti tudi težke odločitve. Orešković je napovedal, da si bodo prizadevali za krepitev izvoza in konkurenčnosti ter boljše poslovno ozračje na Hrvaškem, da bi privabili tuje vlagatelje. Želi si, da bi bila Hrvaška konkurenčna primerljivim članicam EU-ja, kot so Slovenija, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Slovaška in Češka.

Načrtuje izkoriščanje vseh državnih virov, predvsem z nadaljevanjem privatizacije. V drugem letu mandata si bo prizadeval tudi za uvajanje davka na nepremičnine, ki niso v uporabi. Pričakuje izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja in administracije. V njegovih načrtih je približno milijarda evrov tujih vlaganj na Hrvaškem do leta 2020. Obenem pričakuje, da bodo uspešni pri pridobitvi denarja iz evropskih skladov, kjer Hrvaška lahko računa na 10,8 milijarde evrov do konca desetletja. Strateške projekte vidi v energetiki, turizmu in infrastrukturi.

Poslance pozval k zaupnici
Nova vlada namerava v svojem mandatu tudi znižati brezposelnost pod 14 odstotkov in zvišati BDP na prebivalca, ki je lani znašal okoli 10.300 evrov, za najmanj 2.000 evrov. Orešković namerava tudi izboljšati zdravstveni sistem, ko gre za administracijo in javne razpise, kot tudi izobraževalni sistem, ki ga je, kot je dejal, treba uskladiti s potrebami trga dela. Orešković je prebral tudi imena svojih ministrov, ki jih je predstavil v četrtek, in pozval k zaupnici. Razprava se je nato zavlekla vse do poznega večera.

Protest proti Hasanbegoviću in Crnoji
Pred saborom je okoli 50 aktivistov nevladnih organizacij, združenih v Platformi 112, na mirnem shodu izrazilo nasprotovanje kandidatoma za ministra za kulturo in za veterane, Zlatku Hasanbegoviću in Miju Crnoji. Hasanbegoviću očitajo izjave, da "Antifašizem ni temelj sodobne hrvaške države, temveč floskula", ter da je "Hrvaška zmagala le v domovinski vojni", kot tudi njegov angažma proti pravicam istospolno usmerjenih. Med drugim je po trditvah Platforme človekove pravice označil za protidržavne dejavnosti. Pred vstopom v HDZ leta 2013 je bil član nekaterih proustaških političnih strank.

Kot neprimernega za ministra za veterane so ocenili upokojenega polkovnika hrvaške vojske 48-letnega Crnoja (HDZ), ki je napovedal, da bo pripravil "register izdajalcev hrvaških interesov". V Platformi menijo, da so takšne napovedi primernejše za totalitarne režime kot za demokratične države.