Huseina je iraško posebno sodišče spoznalo za krivega zločinov proti človečnosti in mu dosodilo smrtno kazen. Foto: EPA
Huseina je iraško posebno sodišče spoznalo za krivega zločinov proti človečnosti in mu dosodilo smrtno kazen. Foto: EPA
Kip Sadama Huseina
Uničenje Sadamovega kipa, ki je stal v središču Bagdada, je imel velik simboličen pomen. Foto: EPA

To so le nekatere izmed zanimivih podrobnosti iz zaslišanj nekdanjega iraškega predsednika, ki so jih opravili ameriški preiskovalci FBI-ja v začetku leta 2004. ZDA so zdaj te zapiske pogovorov z utemeljitvijo svobode informiranja razkrile, dokumenti pa so prava zakladnica zgodovinskih in osebnostnih lastnosti iraškega diktatorja.

"Pripornik številka 1"
S Huseinom, ki so ga prijeli devet mesecev po začetku ameriške invazije na Irak, obesili pa decembra leta 2006, se je večinoma pogovarjal FBI-jev agent George Piro, ki sicer govori tudi arabsko. Zaslišanja med februarjem in junijem leta 2004 so večinoma potekala v Huseinovi celici na letališču v Bagdadu, ki je včasih nosilo tudi njegovo ime, v pogovorih pa so Američani Huseina imenovali "pomembni pripornik številka 1".

Raje imel "na glavi" ZDA, kot da bi se razkril Iranu
Iz dokumentov je razvidno, da je Husein nasprotoval prihodu inšpektorjev Združenih narodov v Irak, a iz zanimivega razloga: da ne bi sosednji Iran ugotovil, kako šibka je postala njegova država. Po poročanju BBC-ja je namreč kot največjo nevarnost za Irak videl prav v Iranu in zato je v poznih 90. letih vztrajal pri odločitvi, da inšpektorji ne smejo vstopiti v Irak, kljub temu, da se je takrat že znebil vsega orožja za množično uničevanje. Prav zato je raje sprejel ameriške grožnje, kot da bi se Iran naslajal nad šibkostjo Iraka.

Orožja se je znebil že leta 1998
Husein, ki je tudi razkril, da se je v podzemni bunker pri Tikritu na severu Iraka, kjer so ga ujeli, zatekel že leta 1959, ko je sodeloval v spodletem vojaškem udaru, je sicer inšpektorje v državo pozneje spustil, a ta odločitev ni več mogla preprečiti ameriškega vdora. Na zaslišanju je tako priznal, da je storil napako, ker je ves čas zavračal inšpektorje, saj v Iraku orožja ni bilo več od leta 1998.

Husein je tudi ves čas zanikal kakršno koli povezavo z Osamo bin Ladnom, še več, klical ga je kar "fanatik", če bi Irak potreboval zaveznika, pa je najbolj verjel v pomoč Severne Koreje. Izrael je navajal za krivca "za vse težave v arabskem svetu", na vprašanje, ali in koliko dvojnikov, ki so se namesto njega pojavljali v javnosti, je imel, pa se je glasno zasmejal in dejal: "To je filmska domišljija, ne pa resničnost."