Salehija je na delovnem kosilu v Ljubljani gostil slovenski kolega, pogovarjala pa sta se o dvostranskih odnosih, gospodarskih odnosih, odnosih Irana z Evropsko unijo in o spornem iranskem jedrskem programu.

Na novinarski konferenci po srečanju je Žbogar dejal, da je medsebojna blagovna menjava zelo dobra, saj se je lani povečala za 25 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa za 50 odstotkov. Lani je menjava znašala 45 milijonov evrov.

Salehi, ki se je popoldne sestal tudi slovenskimi gospodarstveniki, je poudaril velike možnosti za sodelovanje na področju gospodarstva, znanosti in industrije. Po njegovih besedah ima slovenska industrija velik potencial in bi lahko zato izkoristila priložnosti, ki jih ponuja 75-milijonsko iransko tržišče in tudi širša regija, ki ima 300 milijonov prebivalcev.

Samozadostnost zaradi sankcij
Pritiski zahodnih držav so Iran prisilili k samozadostnosti, saj je morala država razvijati lastno industrijo in tehnologijo, je poudaril Salehi. Tako je na primer Iran 95-odstotno samozadosten pri proizvodnji hrane. Pomembno vlogo igrajo naravni viri, saj je po proizvodnji plina Iran drugi največji proizvajalec na svetu, hkrati pa je drugi ali tretji največji proizvajalec nafte.

Bolj kot za samo gospodarsko sodelovanje je ta obisk pomemben za razvoj političnih odnosov med Iranom in Slovenijo, je po srečanju ocenil predsednik GZS Samo Hribar Milič, ki sicer upa, da bo ta obisk pripomogel k odpravljanju ovir, ki jih je kar veliko.

Oteženo poslovanje
Sankcije proti Iranu se namreč med drugim kažejo v zelo oteženem plačilnem poslovanju - finančni instrumenti velikokrat ne delujejo, težko je dobiti ustrezno boniteto, garancijo in zavarovanje.

"Na drugi strani pa prihaja do številnih administrativno-birokratskih ovir, ker se njihov trg želi na ta način zaščititi pred konkurenco," pravi predsednik GZS, ki je ob tem še spomnil, da se na iranski trg prebija kitajsko blago, ki krši standarde zaščite industrijske in intelektualne lastnine.

Vera prepoveduje jedrsko bombo
Glede spornega iranskega jedrskega programa je Žbogar je ponovil stališče EU-ja in Slovenije, da ima Iran pravico do uporabe jedrske energije v miroljubne namene, pri čemer pa po njegovih besedah ne sme biti dvomov, da bi se ta energija uporabljala tudi v druge namene.

Salehi je dejal, da je Iran je pripravljen na pogovore in zainteresiran za nadaljevanje dialoga o jedrskem vprašanju. Po njegovih besedah ima islamska republika zelo dobre odnose z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), v Iranu pa so stalno prisotni inšpektorji IAEA, ki ves čas pregledujejo jedrske objekte.

Nadaljeval je, da je Iran tudi podpisnik pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in izpolnjuje vse dolžnosti, ki jih ima v okviru sporazuma, hkrati pa mu pripada pravica do uporabe jedrske energije. Versko prepričanje nam prepoveduje izdelavo in uporabo jedrskega orožja, je poudaril Salehi.

Kot je še dejal Žbogar, je na srečanju z iranskim kolegom načel tudi vprašanje smrtne kazni v Iranu, pri čemer je izrazil željo, da bi bilo usmrtitev v prihodnje manj.