Srbski zunanji minister Dačić je njegov obisk označil za neresen.

Dačić je v pogovru za srbsko televizijo B92 poudaril, da je Rama prekršil diplomatski protokol in dogovor, katere teme bodo na dnevnem redu. "Pomembno ni to, ali nas je izjava Rame o Kosovu presenetila. Mi vemo, kaj si države mislijo o statusu Kosova. Tu je pomembo nekaj drugega. V diplomaciji je ustaljena praksa, da se narodi, ki so bili v sporu, vnaprej dogovorijo o temah, o katerih se bodo pogovarjali, in formulaciji, ki bo uporabljena." Ob tem je dodal, da niti "takratna ameriška državna sekretarka Hillary Clinton med obiskom v Beogradu ni zahtevala, da priznamo Kosovo".

Edi Rama je bil v ponedeljek na uradnem obisku v Srbiji kot prvi predsednik albanske vlade po letu 1946. Pri tem je sprožil diplomatski škandal, ko je na tiskovni konferenci s srbskim premierjem Aleksandrom Vučićem Srbijo pozval k priznanju Kosova. Incident je drugi v nizu po tem, ko je na nogometni tekmi med albansko in srbsko reprezentanco v Beogradu, 14. oktobra, igrišče preletel daljinsko vodeni kvadrokopter z zastavo Velike Albanije. Tekmo so prekinili, obisk Rame pa prestavili za nekaj dni.

"Ničesar nismo rešeli"
"Obisk Rame ni izpolnil cilja, ki je bil, narediti korak naprej v odnosih med Srbijo in Albanijo. Srbija se je pokazala kot odgovorna država, sporočilo Rame pa ni bilo v skladu z namenom njegovega obiska. S tem nismo dosegli ničesar," je dejal Dačić. Z albanskim premierjem se kasneje ni hotel sestati srbski predsednik Tomislav Nikolić. Kot so sporočili iz njegovega urada, je srečanje zavrnil, ker je bilo mogoče pričakovati provokacije.

Rama: Albanija ne bo dovolila asimilacije Albancev
Edi Rama je svoj prvi obisk v Srbiji nadaljeval v večinsko albanskem mestu Preševo na jugu Srbije v bližini Kosova. Pred zbrano množico je izjavil, da "imajo Albanci na jugu Srbije manj pravic kot Srbi na Kosovu" ter da bo "Albanija podprla vprašanje reševanja težav v Preševski dolini, da bo skladna s približevanjem Srbije EU-ju, in ne bo dovolila asimilacije Albancev na tem območju". Dodal je še, da albanski narod ne sanja o Veliki Albaniji, "temveč o veliki Evropi, ki bo sprejela celotno albansko območje", ter da je nastopil čas, ko je treba preseči preteklost, polno zamer in ozkoglednosti, in odpreti "široko pot sodelovanja Srbije in Albanije".

Navdušenje v Preševu
V Preševu živijo skorajda samo Albanci in ti so ga pričakali z rdečo preprogo, ovacijami, plakati "Dobrodošel premier" in "Hvala, premier" ter albanskimi zastavami, medtem ko je bilo srbske zastave videti le na pročeljih uradnih poslopij v središču mesta. Ob obisku so ga razglasili za častnega meščana Preševa, on pa je dejal, da se v tej regiji dejansko počuti kot eden od domačinov. V Preševu se je sestal s političnimi voditelji tamkajšnjih Albancev in nagovoril ljudi v kulturnem domu. Srbske oblasti niso bile zastopane, prav tako Ramovih besed niso prevajali niti v srbščino niti angleščino.

Na Ramove izjave se je že odzval Dačić, rekoč: "Je Rama premier Kosova ali Albanije? O čem sploh govori? Kakšen je položaj Srbov v Albaniji? Oni nočejo podpisati sporazuma o nacionalnih manjšinah, saj menijo, da je pri njih vse v redu. V redu pa je samo zato, ker tam niti ni Srbov, saj so jih vse poalbanili. Namesto, da bi govoril o Srbih v Albaniji, Rama govori o Srbih na Kosovu."

Želja po odcepitvi
V treh občinah na jugu Srbije - Preševo, Bujanovac in Medveđa - živi okoli 70.000 Albancev, ki na območju predstavljajo večinsko prebivalstvo. V preteklosti so izražali željo po odcepitvi od Srbije in priključitvi h Kosovu.

V letih 2000-2001 so na jugu Srbije divjali nemiri, v katerih so srbske varnostne sile ubile 27 pripadnikov t. i. Osvobodilne vojske Preševa, Bujanovca in Medveđe, ki so hoteli odcepitev od Srbije. Konec leta 2012 so v Preševu postavili spomenik v spomin na ubite Albance, ki pa so ga srbske oblasti nato kmalu odstranile. Na mestu v središču mesta, kjer je stal omenjeni spomenik, so domačini danes postavili sveže cvetje.