ZDA se nadejajo, da bodo dobile 11 milijonov novih državljanov, ki zdaj bivajo in delajo v državi kot nezakoniti priseljenci. Foto: EPA
ZDA se nadejajo, da bodo dobile 11 milijonov novih državljanov, ki zdaj bivajo in delajo v državi kot nezakoniti priseljenci. Foto: EPA
Deportacija priseljenci imigranti
Politični demografi opozarjajo republikance, da si z nasprotovanjem delajo medvedjo uslugo, saj potiskajo "Latinose" v naročje demokratov. Foto: EPA
George W. Bush
Zanimivo, da se je pomena imigrantov na bodoči politični zemljevid ZDA več kot dobro zavedal zadnji republikanski predsednik George W. Bush, ki so mu ilegalnim priseljencem še bolj naklonjeno reformo preprečili v lastni stranki. Foto: EPA
Zaprti imigranti v Arizoni
V letu 2011 so iz ZDA deportirali kar 396.906 ljudi - nezakonitih priseljencev, od katerih jih je bilo 54,6 odstotka prestopnikov zakona. Foto: Reuters
Zelena karta, USA green card lottery
Reforma ukinja tudi znano loterijo za pridobitev zelene karte. Lani so tako iz vsega sveta izžrebali 50 tisoč ljudi, ki so dobili dovoljenje za bivanje in delo v ZDA, med njimi je bilo tudi 16 Slovencev, ki so bili izžrebani med 1.231 prijavljenimi sodržavljani. Foto: http://www.usagreencardlottery.org/

Za reformo je glasovalo vseh 52 demokratov in dva neodvisna senatorja, poleg njih pa še 14 republikancev. Za vsak primer je bil v senatu tudi podpredsednik ZDA Joseph Biden, ki bi oddal svoj glas v primeru neodločenega izida. Po potrditvi predloga so se opazovalci na galeriji glasno veselili, kar je morda prehitro, ker mora predlog potrditi še spodnji dom kongresa - predstavniški dom, kjer ima večino republikanska stranka.

Republikanci iz spodnjega doma s svojim zakonom
Voditelj republikanske večine in predsednik predstavniškega doma John Boehner je že napovedal, da sploh ne bodo obravnavali sprejete zakonodaje, temveč bodo zaradi pomanjkljive podpore med republikanci raje oblikovali svojo reformo, kjer bo še večji poudarek na preprečevanju ilegalnega priseljevanja.

Predsednik ZDA Barack Obama je iz Afrike pozdravil izid glasovanja v senatu, obenem pa opozoril, da bodo nasprotniki reforme zdaj zaostrili svoje nasprotovanje in jo skušali uničiti. Člane predstavniškega doma je pozval, naj tega ne dovolijo. Za Obamo bi bila imigracijska reforma največji dosežek drugega predsedniškega mandata, podobno kot je bila v prvem zdravstvena reforma.

Republikanci niso razumeli že svojega predsednika
Na tem področju je sicer poskušal spremembe uvesti že prehodni predsednik George W. Bush, ki se je dobro zavedal, kam kažejo dolgoročne populacijske usmeritve, vendar so ga spodnesli člani njegove republikanske stranke v predstavniškem domu.

Največ nezakonitih priseljencev je v ZDA prišlo iz držav Latinske Amerike, državljani latinsko-ameriškega rodu pa postajajo vse pomembnejše volilno telo v ZDA, brez katerega čez nekaj let ne bo več mogoče zmagovati predsedniških volitev. Tega se zavedajo demokrati in tudi del senatnih republikancev.

Samoprijava in plačilo kazni ter davkov
Senatni predlog določa, da lahko vsi nezakoniti priseljenci, ki dokažejo, da so v ZDA od 31. decembra 2011 in da niso bili kaznovani, zaprosijo za začasni zakoniti status. Najprej bodo morali plačati 1.000 dolarjev kazni. Če bodo želeli napredovati do dovoljenja za delo in bivanje oziroma "zelene karte", bodo morali plačati zaostale davke in jih sproti plačevati naprej deset let, preden lahko dobijo zeleno karto.

Pri tem od plačevanja davkov ne bodo imeli nič, saj ne bodo upravičeni do zveznih pokojnin in zdravstvenih programov za revne in druge. Po 13 letih bodo lahko zaprosili za državljanstvo, kar pa najbolj moti republikance v predstavniškem domu. Brez upanja na državljanstvo je reforma sicer nesmiselna, saj se nihče ne bi registriral, izpostavil kontrolam in plačeval tisoče dolarjev za prazen nič, odgovarjajo demokrati in zmernejši deli republikanske stranke.

Z reformo tudi povsem zastražena meja
Po ocenah se bo pot do državljanstva odprla kar 11 milijonom nezakonitih priseljencev, od katerih jih 80 odstotkov izvira iz Latinske Amerike. Predlog reforme od delodajalcev zahteva, da v naslednjih štirih letih uvedejo sistem preverjanja statusa delavcev, in prinaša številne druge novosti. Reforma pa bo začela veljati šele, ko bo zaostren nadzor na južni meji.

Število mejnih agentov se bo s sedanjih 18.000 povečalo na skupaj 38.000, dokončati bodo morali 1.200 kilometrov zidu oziroma ograje na meji, postaviti skoraj 100 nadzornih stolpov, postaviti skoraj 300 fiksnih in 230 mobilnih nadzornih sistemov, poslati na mejo brezpilotna letala in helikopterje ter celo čolne in še kaj, kar bo vse skupaj proračun stalo 46 milijard dolarjev v desetih letih.

Nič več žrebanja zelenih kart po svetu
Predlog reforme ukinja priljubljeni program imigracijske loterije, po katerem ZDA zdaj vsako leto ljudem po svetu glede na kvote po državah omogočijo, da se prijavijo in zadenejo zeleno karto. Po novem bo več vizumov in zelenih kart podeljenih visoko usposobljenim delavcem, kot so zdravniki in inženirji, manj pomembne pa bodo sorodstvene povezave.

Sezonski kmečki delavci bodo prav tako deležni večjega števila vizumov, ki se bodo obnavljali na tri leta. Nezakonitim priseljencem, ki so prišli v ZDA s starši, ko so bili mlajši od 16 let, pa ne bo trebaa čakati tako dolgo kot odraslim prestopnikom meje, če pa stopijo v vojsko, dobijo državljanstvo skoraj nemudoma.