Palestinske oblasti so se za ta prizadevanja odločile, potem ko so zadnja neposredna mirovna pogajanja z Izraelci zastala. September so si kot rok zadali tudi zato, ker je ameriški predsednik Barack Obama septembra lani, ob začetku izraelsko-palestinskih pogajanj, za sklenitev mirovnega dogovora določil eno leto.
Palestinski premier Salam Fajad obenem načrtuje, da bo imel do septembra postavljene temelje za prihodnjo državo. Fajad je sicer priznal, da prizadevanja za priznanje Palestine v ZN-ju ne bodo nujno obrodila sadov. Čeprav bi se za priznanje Palestine lahko odločila večina v Generalni skupščini ZN-a, pa bi priznanje v Varnostnem svetu ZN-a, katerega odločitve so zavezujoče, najverjetneje trčilo na veto ZDA.

Kljub temu naj bi Palestinci s prizadevanji za priznanje jasno postavili svojo zahtevo, da meje izpred šestdnevne vojne leta 1967 predstavljajo temelj za oblikovanje neodvisne Palestine, ki bi tako stala na Zahodnem bregu, v Gazi in Vzhodnem Jeruzalemu. Malki je povedal, da bodo Palestinci septembra najprej zahtevali priznanje Palestine v Varnostnem svetu, če pa jim tam ne bo uspelo, se bodo obrnili na Generalno skupščino, katere odločitve pa niso zavezujoče.
100 priznanj
Pri lobiranju so se Palestinci osredotočili predvsem na države Južne Amerike. Brazilija, Argentina, Bolivija in Ekvador so Palestino priznali pretekli mesec. Letos je tako odločitev sprejel Čile, sledili pa naj bi mu še Urugvaj, Paragvaj in Peru. Po besedah Malkija se bodo nato obrnili tudi na države v Aziji, Afriki in na Karibih.

Palestino je doslej priznalo okoli 100 držav, večinoma države v razvoju. V 80. letih preteklega stoletja so to storile tudi nekatere države v Vzhodni Evropi, med njimi Madžarska, Bolgarija in Romunija. Priznanje Palestine v septembru pa je po Malkijevih besedah napovedala tudi Španija. Ta bi tako postala prva zahodnoevropska država, ki priznava neodvisno Palestino.