67-letni Abe je za posledicami napada umrl v bolnišnici, potem ko je bil ustreljen v mestu Nara, kjer je vodil kampanjo v imenu kandidata, ki se poteguje za vstop v zgornji dom japonskega parlamenta.

Abe je bil na položaju premierja leta 2006 in nato znova od leta 2012 do leta 2020, ko je na položaju neprekinjeno ostal več kot 2800 dni. Tako je postal japonski premier z najdaljšim neprekinjenim mandatom, s čimer je podrl rekord svojega starega strica Eisakuja Sata, ki je japonsko vlado vodil med novembrom 1964 in julijem 1972. Že pred tem je bil Abe japonski premier z najdaljšim stažem.

Na čelu vlade bi moral ostati do izteka mandata svoje vlade, septembra 2021. A izteklo se je drugače. Potem ko se je v medijih o tem ugibalo že več tednov, je namreč avgusta leta 2020 na novinarski konferenci sporočil, da se mu je ponovila kronična vnetna črevesna bolezen ulcerozni kolitis.

Sorodna novica Nekdanji japonski premier Šinzo Abe umrl po strelskem napadu

Zaradi zdravljenja, ki je terjalo redno spremljanje, se ni mogel v zadostni meri posvetiti vodenju vlade, zato se je odločil za odstop. Nasledil ga je tesni strankarski zaveznik Jošihido Suga, ki ga je pozneje zamenjal Fumio Kišida, a je imel Abe še naprej imel vpliv na notranjo politiko na Japonskem.

Kot sin nekdanjega zunanjega ministra Šintara Abeja in vnuk nekdanjega predsednika vlade Nobusuke Kiši je Abe pripadal politični družini. Leta 1993 je bil prvič izvoljen v parlament, leta 2005 pa je postal član vlade, ko ga je takratni predsednik vlade Juničiro Koizumi imenoval na pomembno mesto glavnega sekretarja vlade.

Ko je leta 2006 prvič prevzel vodenje vlade, je z 52 leti postal najmlajši premier v zgodovini Japonske in je veljal za nekakšen simbol sprememb in mladosti. To sicer ni bilo ravno v skladu s tem, da prihaja iz stare politične družine in je bil od rojstva del konservativne japonske elite.

Prvi odstop zaradi bolezni

Leta 2007 v svojem prvem mandatu, ki je bil precej turbulenten, poln afer in konfliktov, je moral Abe po le letu dni na položaju prav tako odstopiti zaradi ulceroznega kolitisa. Sledilo je dolgotrajno zdravljenje, in ko je nato leta 2012 nastopil drugi premierski mandat, je zatrdil, da je po zaslugi novih zdravil bolezen premagal.

Abe je veljal za prepričano konservativnega in nacionalističnega politika. Njegovo politično dediščino francoska tiskovna agencija AFP označuje kot "mešano". Britanski BBC meni, da je Japonski prinesel stabilnost ter močno vlado, spominja pa tudi, da so ga spremljale številne afere, predvsem zaradi kronizma in korupcije.

Ob izbruhu epidemije covida-19 je bil odziv vlade počasen, neučinkovit in nekonsistenten, zaradi česar je bila tarča ostrih kritik in ji je občutno padla podpora.

Vodenje vlade je Abe decembra 2012 sicer prevzel z obljubo, da bo po dveh desetletjih stagnacije oživil tretje največje gospodarstvo na svetu. Njegova agresivna ekonomska politika "abenomika" je temeljila na ohlapni monetarni politiki, fiskalnih spodbudah in strukturnih reformah, ki naj bi spodbudile gospodarsko rast.

Japonsko gospodarstvo je nato bilo dolgo obdobje rasti z nizko brezposelnostjo, a kritiki so opozarjali, da poraba ostaja nizka, plače stagnirajo ter da so predvsem umanjkale nujno potrebne strukturne reforme. V začetku leta 2020, še preden ga je udarila epidemija novega koronavirusa, je japonsko gospodarstvo zdrsnilo v recesijo.

Krepitev obrambnih sil

Na drugih področjih je Abe med drugim okrepil japonske obrambne sile in povečal vojaške izdatke, ni pa mu uspelo spremeniti devetega člena japonske pacifistične ustave, kar bi mu omogočilo, da japonske obrambne sile preoblikuje v običajno vojsko.

Na mednarodnem terenu je skušal vzpostaviti čim boljši odnos z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, tudi na igrišču za golf, in tako izboljšati odnose s tradicionalno zaveznico Japonske. Prizadeval si je tudi za celjenje vezi z Rusijo in Kitajsko, medtem ko je do Severne Koreje zavzel zelo trdo linijo. Prav tako je vodil trdo politiko do Južne Koreje glede nerešenih vprašanj iz časov vojne.