Kot so se uporniške skupine dogovorile na ponedeljkovem sestanku v Turčiji, bo uporniško delegacijo vodil Mohamed Aluš, sicer politični vodja skupine Džajš al islam (Vojska islama). Po Aluševih besedah je konferenca v Astani "proces z namenom končati pitje krvi s strani režima in njegovih zaveznikov", poroča BBC. "Želimo končati ta niz zločinov," je še dejal Aluš.

Udeležbo je potrdil tudi predstavnik t. i. Svobodne sirske vojske, v okviru katere deluje več skupin s podporo Zahoda. Kurdskih sil, ki nadzirajo večji del severa Sirije in so glavne zaveznice ZDA v boju proti džihadistom t. i. Islamske države (IS), na pogovore v Astani sicer niso povabili, poroča Slovenska tiskovna agencija. Sodelovanju sirskih Kurdov na mirovnih pogajanjih nasprotuje Turčija.

Pred tem je sicer proopozicijski novičarski portal Shaam News poročal, da je več uporniških skupin želelo bojkotirati pogovore zaradi vladne ofenzive na pokrajino Vadi Barada ob Damasku.

Uporniška delegacija v Astani bo sicer drugačna od opozicijske, ki se je pred letom dni udeležila mirovnih pogovorov pod okriljem ZN-a v Ženevi. Tiste konference se je udeležil Visoki pogajalski odbor, krovna skupina sirskih opozicijskih političnih in vojaških skupin.

Ženeva "potrata časa"
Aluš je bil glavni pogajalec tega odbora, a je z mesta odstopil maja lani. Kot je dejal, so bili pogovori v Ženevi "potrata časa", sirsko vlado pa je obtožil nepopustljivosti. Visoki pogajalski odbor je glede konference v Astani izrazil "upanje, da bo srečanje okrepilo premirje".

Po mnenju opozicijskega pogajalskega odbora je srečanje v Astani, ki bo potekalo pod okriljem Rusije in Turčije, "preliminarni korak" za naslednji krog pogajanj o političnem dogovoru v Ženevi.

Rusija je sporočila, da bo konferenca v Astani dopolnjevala, ne pa konkurirala ženevskim pogovorom, ki se bodo začeli 8. februarja. Sirski predsednik Bašar Al Asad, ki uživa rusko podporo, je medtem dejal, da je optimističen glede pogovorov v Astani in da je "pripravljen za spravo z uporniki pod pogoji, da položijo orožje".

Astana po Alepu
Pobuda Moskve in Ankare, ki podpirata nasprotni strani v sirski vojni, je bila dana po velikem porazu upornikov v Alepu, ki so ga vladne sile povsem zasedle 22. decembra, pri čemer so imele podporo ruskih zračnih sil in milic s podporo Irana. 30. decembra sta državi dosegli vzpostavitev premirja, ki pa je bilo že večkrat kršeno. V nedeljo je bilo po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji v vladnem obstreljevanju vasi pod nadzorom upornikov v pokrajini Vadi Baradi ubitih najmanj devet civilistov.

Premirje se sicer ne nanaša na džihadistične skupine, kot sta t. i. Islamska država in Fronta al Šam, ki je bila prej znana kot Fronta al Nusra. V skoraj šestletni vojni je umrlo več kot 300.000 ljudi, 11 milijonov pa jih je razseljenih.

EU načrtuje mednarodno konferenco o Siriji
EU po napovedih svoje visoke zunanjepolitične predstavnice Federice Mogherini medtem v sodelovanju z ZN-om načrtuje mednarodno konferenco o prihodnosti Sirije. Kot je dejala, bi bila lahko ta konferenca začetek politične tranzicije v Siriji.

EU je trenutno osredotočen na pogovore z različnimi državami, na primer Iranom, Savdsko Arabijo, Turčijo in Rusijo, kako si predstavljajo prihodnji politični sistem Sirije. Do zdaj namreč države, ki so tako ali drugače vpletene v sirsko vojno, niso mogle uskladiti interesov. Za EU je ključno, da je v nov sirski politični sistem vključena opozicija, iz njega pa izključen zdajšnji predsednik Bašar Al Asad.

Kot je dejal slovenski zunanji minister Karl Erjavec, naj bi obnova Sirije po evropskih ocenah stala okoli 200 milijard evrov, EU pa naj bi za pomoč državi pri obnovi že rezerviral okoli 200 milijonov evrov. Erjavec je v povezavi z razpravo o Siriji še poudaril, da se bo treba, ko bo premirje trajno, ukvarjati tudi z vprašanjem beguncev, ki bodo želeli nazaj v Sirijo.