Sovraštvo do priseljencev, predvsem muslimanskih, nasprotovanje globalizaciji, Evropski uniji in multikulturalizmu so se izkazali za močno politično silo, ki lahko ponekod vodi celo do nasilja. Uspeh populističnih strank, ki govorijo o izgubljeni nacionalni identiteti, je sovraštvo do manjšin in priseljencev prinesel v dnevno politiko. Stranke same sicer ne spodbujajo nasilja, a so strokovnjaki prepričani, da sovraštvo v političnih razpravah zagotovo vpliva na nasilne posameznike.

"Nisem presenečen, ko se zgodijo incidenti, kot sta bila napada na Norveškem, saj lahko vedno najdemo posameznike, ki so prepričani, da so nujno potrebni radikalnejši ukrepi," je povedal Joerg Forbrig, nemški analitik, ki se ukvarja s skrajno desnico v Evropi, in dodal, da se podobni dogodki lahko zgodijo kjer koli v Evropi in da je to zgolj odsev širše težave.

Napada na Norveškem sta pomenila tudi svojevrstno opozorilo varnostnim silam v Evropi in ZDA, ki so se v zadnjih letih tako osredotočile na islamske teroriste, da so popolnoma podcenili grožnjo domačih skrajnežev, tudi tistih, ki jih moti "vse večji vpliv islama v Evropi".

"Multikulturalizem je mrtev"
Petkove napade so obsodili voditelji z vseh strani Evrope, tudi tisti, katerih ideje je citiral norveški napadalec Anders Behring Breivik. Nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier David Cameron so namreč vsi pred kratkim razglasili konec multikulturalizma. "Multikulturalizem je propadel," je oktobra lani zatrjevala Merklova, Cameron pa je februarja letos trdil, da so desetletja politike multikulturalizma spodbudila nastanek skupnosti, kjer uspeva islamski ekstremizem.

Tudi Francija, sekularna država, kjer je religija strogo ločena od države in je bila dolgo tarča ostrih kritik zaradi njenega nasprotovanja multikulturalizmu, ni drugačna. Predsednik Sarkozy je lani organiziral odmevno razpravo o nacionalni identiteti, letos so prepovedali nošenje burk in nikabov v javnosti, skrajnodesničarska stranka Front National, ki jo zdaj vodi Marine Le Pen, pa vztrajno pridobiva na priljubljenosti. Kaže celo, da bi se Le Penova lahko prebila v drugi krog predsedniških volitev, ki bodo prihodnje leto. Marine Le Pen je muslimane, ki molijo pred polnimi mošejami, primerjala z nacistično okupacijo, vztrajno pa zavrača tudi vrednote Evropske unije in skupno evropsko valuto.

Skrajne stranke pridobivajo priljubljenost
Forbig je povedal, da so se skrajnodesničarske stranke v Evropi prvič pojavile v 60. letih prejšnjega stoletja, nato v 90. letih, skrajnodesničarska stališča pa so se znova začela pojavljati v zadnjih letih, ko so jih začele uporabljati celo politične stranke. Povečano priseljevanje in skoraj neomejeno gibanje oseb znotraj razširjene Evropske unije sta položili temelje za ponovno rojstvo nacionalizma in šovinizma.

Skrajne skupine se krepijo vse od Madžarske do Italije, še posebej pa jih je opaziti v severnoevropskih državah, ki imajo dolgo zgodovino liberalne politike priseljevanja. Hitro priseljevanje beguncev, prosilcev za azil in gospodarskih migrantov, med katerimi je bilo veliko muslimanov, so pripeljali do uspeha skrajnih strank. Na Danskem je danska ljudska stranka na zadnjih volitvah zasedla 25 sedežev v parlamentu, svobodnjaška stranka Geerta Wildersa pa je na zadnjih volitvah na Nizozemskem dobila 15,5 odstotka glasov.

Zaradi svoje nacistične zgodovine je Nemčija še posebej pozorna na desničarske ekstremiste, zato v Nemčiji take stranke (še) niso dobile dovolj podpore in nimajo svojih zastopnikov v parlamentu. Kljub temu so v Nemčiji neonacisti večkrat ta mesec napadli sedež skrajnoleve stranke. V zvezni državi Mecklenburg - Vorpommern so poročali, da so v prvi polovici letošnjega leta našteli že 30 napadov neonacističnih skupin.

Na Finskem je populistična nacionalistična stranka Pravi Finci na letošnjih volitvah postala tretja najmočnejša stranka v parlamentu, ki je zbrala kar 19 odstotkov glasov. Novembra lani je policija na Švedskem aretirala moškega, obtoženega, da je streljal na več kot deset priseljencev in enega tudi ubil. Skrajna desničarska stranka Švedski demokrati je na volitvah septembra lani dobila skoraj šest odstotkov glasov in se tako prvič prebila v parlament.

Okolica je tista, ki privede do skrajnih dejanj
Tudi Norveška ni nobena izjema. Skrajnodesničarska populistična Napredna stranka je druga največja stranka v državi, ki je na volitvah leta 2009 zbrala kar 23 odstotkov glasov volivcev. "Norveške desničarske skupine so bile vedno slabo organizirane, niso imele karizmatičnih voditeljev in niso imele finančne podpore kot tovrstne skupine v drugih državah," je povedala Kari Helene Partapuoli, direktorica norveškega centra proti rasizmu. "A v zadnjih dveh ali treh letih smo opozarjali, da so se razplamtele nasilne razprave in so se okrepile skrajne skupine," je še dodala.

Skrajna desnica na Norveškem ne živi v vakuumu, saj je prek svetovnega spleta povezana z drugimi skupinami, kjer se v spletnih klepetalnicah in na forumih krepi sovražni govor. "Napada na Norveškem sta lahko bila delo osamljenega, norega in paranoičnega posameznika," je povedal nemški analitik Hajo Funke ter ob tem mislil na Breivika. "A skrajnodesničarsko okolje je tisto, ki ustvarja vzdušje in okoliščine, ki lahko take ljudi privedejo do dejanj, kot je bila petkova tragedija," je še dodal.