Gostiteljica, italijanska premierka Giorgia Meloni, je drugi dan srečanja skupine gospodarsko najrazvitejših držav v Apuliji povabila več zunanjih gostov, med drugim papeža, indijskega premierja Narendro Modija, argentinskega predsednika Javierja Mielija in jordanskega kralja Abdulaha, da bi pokazala, da skupina G7 ni zaprt, ekskluzivni klub. "Nikoli ne bomo sprejeli narative, da gre za Zahod proti drugim," je dejala.

Papež: Stroj se ne sme odločiti, da bo človeku vzel življenje

Papež Frančišek je tako kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve sodeloval na srečanju skupine G7. Na invalidskem vozičku se je udeležil pogovora o umetni inteligenci in pozval k prepovedi avtonomnega orožja, saj stroj ne sme odločiti, da bo človeku vzel življenje. V govoru je izpostavil tako pozitivne možnosti kot morebitne nevarnosti umetne inteligence. "Naloga nas vseh je, da jo dobro uporabimo," je dejal papež, ki verjame, da mora politika ustvariti pogoje za uporabo te tehnologije v dobro človeštva.

"Ko so naši predniki brusili kremenove kamne za izdelavo nožev, so jih uporabljali tako za rezanje kož za oblačila kot za medsebojno ubijanje," je spomnil papež in opozoril, da umetna inteligenca lahko omogoči strojem sprejemanje avtonomnih in smrtonosnih odločitev. "Glede na tragedijo oboroženih konfliktov je nujno, da znova razmislimo o razvoju in uporabi naprav, kot je t. i. 'smrtonosno avtonomno orožje', in da navsezadnje prepovemo njihovo uporabo," je dejal 87-letni papež. "Noben stroj se ne bi smel odločiti, da bo človeku vzel življenje," je povedal.

Proti "nepoštenim praksam" Kitajske

Članice skupine G7 – ZDA, Italija, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Japonska in Kanada – so predtem govorile o kitajskem gospodarskem vplivu in po njihovem mnenju nepravični konkurenci na področjih, kot so električna vozila, jeklo in obnovljivi viri energije.

V skupni izjavi so voditelji poudarili, da skupina G7 ne želi škodovati Kitajski ali ovirati njenega gospodarskega razvoja, ampak da bo "še naprej sprejemala ukrepe za zaščito naših podjetij pred nepoštenimi praksami, za izenačitev konkurenčnih pogojev in odpravo trenutne škode". Skupina je opozorila tudi na ukrepanje proti kitajskim finančnim institucijam, ki so Rusiji pomagale pridobiti orožje za vojno proti Ukrajini.

Voditelji so se strinjali še o sprostitvi 20 milijard dolarjev v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi ta sredstva lahko namenili spolni enakosti in krepitvi vloge žensk.

Izpostavili so tudi sodelovanje z afriškimi državami in potrebo po trajnostnem razvoju, tudi s pomočjo večjih posojil Svetovne banke. V nadaljevanju so poudarili nujnost prehranske varnosti po svetu in spopadanje s posledicami podnebnih sprememb.

Koalicija za boj proti tihotapljenju

Voditelji so razpravljali tudi o priseljevanju, ki je ključno vprašanje za Meloni, ki si prizadeva, da bi ji Evropa pomagala zajeziti nezakonite tokove iz Afrike. Dogovorili so se, da bodo vzpostavili koalicijo za boj proti tihotapljenju ljudi, z večjim sodelovanjem pri preiskavah mrež tihotapcev in zaplembi njihovega premoženja.

"Nezakonite migracije so zdaj svetovno izredno stanje," je dejal britanski premier Rishi Sunak. "Vsi se strinjamo, da morajo suverene države nadzorovati svoje meje, in ne kriminalne združbe." Dodal je, da je bilo prvič, da je vrh skupine G7 razpravljal o migracijah, in to označil za znak napredka.

Pomoč Ukrajini in pozivi k premirju v Gazi

Skupina je v sklepni izjavi potrdila zavezanost podpori Ukrajini in pozvala k sprejetju premirja v Gazi. V izjavi, objavljeni na spletni strani Evropskega sveta, so se voditelji zavezali k nadaljnji podpori Ukrajini v obliki posojila v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Kot so zapisali, s tem pošiljajo jasno sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki je februarja 2022 napadel Ukrajino.

Enotni so si v podpori načrtu za prekinitev ognja v Gazi in zahtevi po izpustitvi vseh talcev, ki so jih palestinski borci zajeli med napadom na Izrael 7. oktobra lani. Hkrati so pozvali k okrepitvi dobav humanitarne pomoči v razdejano enklavo.

Brez omembe splava

V končni izjavi pa voditelji niso neposredno omenili vprašanja pravice do splava, saj Italija ni želela popustiti pritiskom Francije, da bi to besedo vključili v besedilo. Pravica do splava je omenjena le posredno, saj so v sklepni izjavi obnovili zavezo G7 iz Hirošime, kjer je ta pravica zapisana. Osnutek izjave je zato sprožil obtožbe, da je v primerjavi z izjavo, objavljeno na prejšnjem srečanju voditeljev na Japonskem, skupina zmanjšala podporo pravicam LGBTQ. Italijanski predstavniki so se na te obtožbe odzvali, da gre za "vihar v kozarcu vode", in zatrdili, da skupina G7 ni spremenila svojega stališča do nobenega od teh vprašanj.

Kritičen je bil tudi predsednik Francije Emmanuel Macron, ki je dejal, da obžaluje, a spoštuje, da pravice do splave ni izrecno omenjene. "Znano vam je stališče Francije, ki je pravico do umetne prekinitve nosečnosti vključila v svojo ustavo. V vaši državi nimate enakega razumevanja," je bil kritičen.

Meloni pa je v četrtek zavrnila očitke Macrona, češ da ni nobenega razloga za razburjenje glede stvari, o kateri so se dogovorili že pred časom. "Menim, da je v teh težkih časih zelo narobe, če se za kampanjo uporablja tako dragocen forum, kot je G7," je Meloni očitala francoskemu predsedniku, ki je v nedeljo razpisal predčasne parlamentarne volitve.

"Polemika o prisotnosti ali odsotnosti besede splav v sklepih je popolna pretveza," je dodala Meloni.

V Italiji je sicer umetna prekinitev nosečnosti dovoljena v prvih 90 dneh, je pa dostop do splava otežen, saj imajo številni zdravniki ugovor vesti. V nekaterih pokrajinah celo do 90 odstotkov zdravnikov zavrača možnost opravljanja splava.

Postopno ukinjanje proizvodnjo energije iz premoga

Voditelji skupine G7 so se tudi zavezali, da bodo v naslednjem desetletju pospešili prehod s fosilnih goriv in "do leta 2050 v skladu z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi ugotovitvami dosegli ničelno neto vrednost izpustov". Zapisali so tudi, da bodo v prvi polovici leta 2030 postopno ukinili obstoječo proizvodnjo energije iz premoga.

Pozvali so tudi zunanje akterje, naj nehajo podpihovati konflikt v Sudanu, kjer se razmere "nenehno slabšajo in narašča število civilnih žrtev".

G7: Iran mora prekiniti bogatenje urana

Voditelji skupine sedmih držav so ob tem posvarili Iran, naj ne pospešuje svojega programa bogatenja jedrskega urana, in v osnutku sporočila zapisali, da se bodo odzvali, če bo Teheran balistične rakete prenesel v Rusijo.

Iran so pozvali, naj preneha z jedrskim zaostrovanjem in ustavi nadaljnje dejavnosti bogatenja urana, "ki nimajo verodostojnih civilnih utemeljitev", je poročal Reuters.

Teheran je na obratu za bogatenje urana Fordow namestil dodatne centrifuge za bogatenje urana in začel graditi nove, je v četrtek poročala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). Iran zdaj lahko obogati uran do 60-odstotne čistosti, za izdelavo orožja pa je potrebna 90-odstotna čistost. Država ima po izračunih agencije IAEA dovolj materiala za tri jedrske glave, če bi nadaljevali bogatenje.

"Iran mora začeti resen dialog in podati prepričljiva zagotovila, da je njegov jedrski program izključno miroljuben," so sporočili in dodali, da mora Teheran v celoti sodelovati s programom agencije ZN-a.

Iran trdi, da je njegov jedrski program namenjen izključno miroljubnim namenom.