Osrednjo pozornost so namenili usodi zamrznjenega kapitala Rusije v zahodnih državah in posledicam ekspanzivne kitajske gospodarske politike.

Drugi dan zasedanja je minil v znamenju razprave o kapitalu v vrednosti okoli 260 milijard dolarjev, ki so ga zahodne demokracije zamrznile Rusiji, in njegovi uporabi za pomoč Ukrajini. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav G7 so se osredotočili predvsem na obresti na ruski kapital, ki znašajo okoli tri milijarde dolarjev letno.

Gostitelj, italijanski minister Giancarlo Giorgetti, je poudaril, da rešitev predstavlja velike tehnične in pravne težave, da pa o enotni politični volji v korist pomoči Ukrajini z ruskim denarjem ni dvomov.

V petek pa so v Stresi ob jezeru Maggiore govorili o vplivu umetne inteligence na gospodarsko rast, o fragmentaciji svetovnega trga in zlasti o kitajski proizvodni premoči. Ameriška ministrica Janet Yellen je pozvala k ukrepom proti kitajskim državnim subvencijam za proizvodnjo solarnih panelov, polprevodnikov in električnih avtomobilov, ki že zdaj presega svetovne potrebe, proti čemur naj bi ZDA uvedle visoke carine.

Giorgetti je po jutranji trilaterali s kolegoma iz Francije in Nemčije dejal, da bo imela prevelika kitajska proizvodnja posledice za vse države G7, ameriške carine na kitajske izdelke pa bi lahko povzročile anomalije na evropskem trgu.

Finančni ministri in guvernerji držav G7 bodo svoje sklepe ponudili voditeljem gospodarsko najmočnejših demokracij, ki se bodo sredi junija srečali v Apuliji.