Ob obisku kosovskega zunanjega ministra Skenderja Hysenija v Sloveniji je Berisha za spregovoril o stanju na Kosovu po njegovi razglasitvi neodvisnosti 17. februarja, o morebitnih spremembah v odnosu med Beogradom in Prištino po oblikovanju nove Srbske vlade ter seveda o vlogi Slovenije, ki jo je imela v času predsedovanja EU-ju, ki je sovpadal z razglasitvijo kosovske neodvisnosti.

Kakšno je stanje na Kosovu po februarski razglasitvi neodvisnosti? Kako živijo ljudje, se počutijo varne, so optimistični?
V teoretskem smislu se Kosovo in njegovi državljani po februarski razglasitvi neodvisnosti navajajo na svojo državo. Ker država Kosovo v svojem bistvu ni nacionalna, jo Albanci doživljajo kakor rojstvo deklice v tradicionalni družini, drugi - v prvi vrsti Srbi – pa jo doživljajo povsem drugače od prvih, nič kaj prijazno, kot drugo albansko državo na Balkanu.

Multikulturno Kosovo si prizadeva svojim drž avljanom odkriti bistvo svojega političnega obstoja, ki odraža poleg zastave, ki ne vsebuje nacionalnih oznak, ter himne brez besedila tudi drugo plat medalje, in sicer to, da država kot subjekt ogromno stane. Politična elita na Kosovu v zameno pomanjkanja nacionalne države ponuja svojim državljanom nekaj, o čemer tudi sama ni prepričana, ponuja “sposojeno” obliko državljanske politične emacipacije po vzoru Ahtisaarijevega načrta, torej popolno izenačitev vseh etničnih skupnosti na Kosovu. Varnost na Kosovu tudi po razglasitvi neodvisnosti ohranjajo mednarodne sile, tako da se navadni državljan na Kosovu ne spopada z drugačno varnostjo, saj to spada v zadržano pravico prav teh mednarodnih sil.

Ali se je življenjski standard po osamosvojitvi kaj dvignil? Od česa živijo ljudje, kakšne so cene?
Prekratek čas je, da bi se življenjski standard dvignil kot odraz neodvisnosti, pa vendar, ekonomski kazalci kažejo na tendenco upadanja nezaposlenosti kot posledica graditve avtocestne infrasturkture, ki naj bi povezala albansko mejo pri Prizrenu s srbsko mejo pri Merdarju.

V Mitrovici so kosovski Srbi nedavno sklicali svojo skupščino. Kakšne so razmere v tem mestu, ali prihaja do veliko napetosti med njimi in kosovskimi Albanci?
Preden odgovorim na to vprašanje, bi rad povedal, da severni del Mitrovice ni samo del mesta Mitrovice, ampak je to skoraj 60 km veliko območje, od iberskega mostu do administrativne meje s Srbijo na Jarinju. Srbi s o na tem delu razglasili svojo skupščino, ki naj bi bila nadaljevanje pristojnosti Srbije na Kosovu. Čeprav se je mednarodna skupnost distancirala in jo razglasila kot nelegalno paralelno oblast, kosovski Srbi s pomočjo Srbije vztrajajo prav pri tem. Kosovska politična elita trenutno uspešno nadzira odnose med Srbi in Albanci, saj je to sicer največji izziv mlade demokracije na Kosovu. Odnos albanske večine do srbske manjšine je v prvi vrsti civilizacijski odnos samih Albancev.

Srbija bo morda že danes dobila novo vlado, ki jo bo vodil Mirko Cvetković. Ali in kako bo ta sprememba vplivala na odnose s Kosovom?
Vsekakor je za pozdraviti konstituiranje nove oblasti v Srbiji. Osebno ne mislim, da se bo srbski odnos do Kosova z oblikovanjem nove vlade v Beogradu spremenil, saj se Albanci zavedajo, da stari akterji SPS-a (Miloševićevi nasledniki) niso spremenili odnosa do Albancev. Pričakovati je, da bo srbska nova oblast v svoji poti k Evropi morala spremeniti tudi odnos do Kosova, s tem da bo priznala novo realnost.

Kakšen je pomen obiska kosovskega zunanjega ministra Skenderja Hysenija v Sloveniji? Zakaj prihaja prav zdaj? Kako kosovske oblasti gledajo na pravkar končano slovensko predsedovanje Evropski uniji?
Slovenija se je ob presedovanju Evropske unije še enkrat zapisala zelo afirmativno v novejši zgodovini Albancev na Kosovu. Kosovo je pridobilo mednarodno subjektiviteto v času slovenskega mandata. Slovenija je Kosovu postala vzor pri iskanju svoje poti razvoja. Tudi prihod kosovskega zunanjega ministra v Sloveniji je treba iskati v tej smeri.

Anja Pavlič