Postopek na ICJ-ju je sprožila Generalna skupščina ZN-a na podlagi resolucije iz decembra leta 2022, ki jo je takrat podprla tudi Slovenija. V postopku skupaj s Slovenijo sodeluje 52 držav.

Generalna skupščina je sodišče zaprosila za svetovalno mnenje glede posledic delovanja Izraela na človekove pravice na palestinskih ozemljih v Gazi in na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, ter očitane kršitve pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe, ki mu jo Izrael odreka od leta 1967 dalje.

To je ločen postopek od tistega, ki ga je s tožbo proti Izraelu zaradi očitkov o izvajanju genocida v Gazi pred istim sodiščem decembra lani sprožila Južna Afrika.

Ustna obravnava v tokratnem postopku o očitanem spornem delovanju Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih se je začela v ponedeljek.

Pravica do samoodločbe je "bistvena in nepogrešljiva"

Kot so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), je Slovenija poudarila, da pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe ni mogoče izpodbijati. Poudarili so, da "deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije navaja samoodločbo narodov kot enega od temeljev za doseganje cilja okrepljenega multilateralnega sistema".

"Slovenski narod je lahko uveljavil svojo pravico do samoodločbe v okoliščinah, ki so sodišču dobro znane, in svobodno ustanovil svojo suvereno in neodvisno državo. Glede na svojo zgodovino je Republika Slovenija prepričana, da je pravica do samoodločbe bistven in nepogrešljiv steber mednarodnega pravnega reda," je na sodišču dejal strokovnjak za mednarodno pravo, ki v postopku zastopa stališča Slovenije, Daniel Müller.

Na MZEZ-ju so spomnili, da palestinsko ljudstvo svoje pravice do samoodločbe v skladu z mednarodnim pravom do zdaj ni moglo uveljavljati. "Okupacija palestinskega ozemlja in politika ustanavljanja naselbin na tem ozemlju ter gradnja zidu s strani Izraela predstavljajo znatno oviro za ustanovitev države Palestine," so sporočili.

Opozorili so, da "okupacijsko silo, torej Izrael, zavezujeta tudi prepoved trajne spremembe statusa okupiranega ozemlja ter načelo, da je lahko vojna okupacija izključno začasna".

Slovenija izpostavila "kolonizacijo" palestinskega ozemlja

"Prakse in politike, ki jih Izrael kot okupacijska sila izvaja na zasedenem palestinskem ozemlju, ne spoštujejo osnovnih obveznosti mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Meddržavno sodišče je to potrdilo že leta 2004 v zvezi z gradnjo zidu. Kolonizacija zasedenega palestinskega ozemlja, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, in ustanavljanje naselij z namenom uvedbe trajnih demografskih sprememb, razseljevanje Palestincev ter uničevanje njihovih domov in premoženja pa so se od takrat le še pospešili," je poudaril Müller.

Ministrstvo je poudarilo, da so države zavezane, da razmer, ki so zaradi kršitev Izraela nastale na zasedenem palestinskem ozemlju, ne priznajo in ne zagotovijo pomoči ali podpore pri njihovem ohranjanju.

Dodali so, da je skrb vzbujajoče, da se zdi možnost za napredek pogajanj o rešitvi dveh držav, torej o vzpostavitvi palestinske države na mejah iz leta 1967, vse manj verjetna.