Kot piše angleški časnik, naj bi Slovenija izkoristila predsedovanje EU-ju v prvi polovici leta 2008 za napredek v reševanju statusa Kosova. Slovenijo naj bi motivirali komercialni interesi na tem območju. Slovensko zunanje ministrstvo odgovore na navedbe časopisa še pripravljal.

Potem ko so zaradi nasprotovanja Rusije propadli pogovori v Združenih narodih, se je vprašanje prihodnosti srbske province z večinskim kosovskim prebivalstvom preselilo na dnevni red skupine za stike.

Osem let po koncu balkanske vojne napori za ureditev razmer na območju potrebujejo nov zamah. EU si prizadeva za ureditev razmer v razdeljeni Bosni in Hercegovini, Makedoniji in na Kosovu. Slovenija naj bi imela dobre pogoje za pomoč pri urejevanju odnosov predvsem zaradi dobrega poznavanja pokrajine in dokaj dobrih odnosov z vsemi državami območja.

Časnik pa dodaja, da slovensko poznavanje pokrajine ne zagotavlja prav veliko, načrti Slovenije glede Srbije in Makedonije bi namreč lahko bili preveč ambiciozni, problematično pa bi lahko bilo tudi hrvaško približevanje EU-ju, saj načeloma dobre odnose med Slovenijo in Hrvaško krha prepir glede meje.

Kosovo in EU vzporedna procesa
Slovensko zunanje ministrstvo je v zvezi s pisanjem FT-ja pojasnilo, da je Slovenija reševanje vprašanja statusa Kosova in evropske perspektive Srbije vedno razumela kot dva vzporedna procesa, ki ju ni mogoče medsebojno povezovati. Takšnega stališča je Unija in tudi Srbija sama. V zunanjem ministrstvu so zato vnovič poudarili, da je treba vprašanje Kosova reševati v kontekstu evropske perspektive za celoten Zahodni Balkan, vključno s Srbijo in Kosovom. Ne bi želeli, da Srbija izbira med Evropsko unijo in Kosovom, prav tako pa Evropska unija ne želi in ne more izbirati med Srbijo in Kosovom, še poudarjajo na ministrstvu.