Westerwelle je na Kosovu obiskal srbski samostan Gračanica in se srečal s episkopom Teodozijem. Foto: EPA
Westerwelle je na Kosovu obiskal srbski samostan Gračanica in se srečal s episkopom Teodozijem. Foto: EPA
Guido Westerwelle
Westerwelle se je med sprehodom po Sarajevu tudi malce osvežil. Foto: EPA

Med 27 članicami Evropske unije jih je pet ni priznalo neodvisnosti nekdanje srbske pokrajine - Španija, Grčija, Slovaška, Romunija in Ciper. Ob svojem prvem obisku v Prištini je Guido Westerwelle te države pozval, da po razsodbi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) prejšnji mesec sledijo večini v EU-ju

Vodja nemške diplomacije je poudaril, da je neodvisnost Kosova realnost, Kosov pa je označil za poseben primer v mednarodni politiki. Kosovu je še izrazil podporo pri približevanju EU-ju, za ka sta se mu zahvalila kosovski premier in predsednik, Hashim Thaci in Fatmir Sejdiu.

Med včerjašnjim obiskom Beograda je Westerwelle srbskim oblastem dejal, da je neodvisnost Kosova realnost, s katero se bodo morale soočiti. Ob tem jim je dejal, da ima Srbija "velike in sijajne" možnosti za vstop v EU.

Poduk BiH-u
Pred obiskom Prištine je Westerwelle obiskal Sarajevo, kjer je dejal, da ima le enotna Bosna in Hercegovina prihodnost v Evropski uniji, a zato so potrebne korenite reforme za učinkovito državo.

Po pogovoru z zunanjim ministrom Svenom Alkalajem je poudaril, da morajo v BiH-u takoj po oktobrskih volitvah začeti delo pri ustavnih spremembah, od katerih v Bruslju pričakujejo, da bodo privedle do učinkovite države.

Zagotovil je, da Nemčija podpira ozemeljsko celovitost ter enotnost, ki po njegovem mnenju nista pomembni samo za BiH, ampak za stabilnost celotne Evrope.

Politične voditelje v BiH-u je pozval, da se poenotijo v cilju članstva v EU-ju, saj pot v Evropo zahteva "notranjo enotnost in poenotenje", na vprašanje, kako omejiti poskuse narodov, da blokirajo sprejemanje odločitev na državni ravni, pa ni imel odgovora.

Že v četrtek zvečer se je nemški minister v Sarajevu ločeno srečal s člani predsedstva BiH-a in visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v državi Valentinom Inzkom ter voditelji pomembnejših političnih strank.

Dodik se ni oglasil
Srečanja se kljub povabilu ni udeležil premier Republike srbske Milorad Dodik, ki se vseskozi poigrava z idejo odcepitve srbske entitete in je zato trn v peti evropskih politikov, ki v njem vidijo eno izmed glavnih ovir za poenotenje države.

Westerwelle je poudaril, da mora biti federalna ureditev bolj učinkovita, in izpostavil pomen ustavnih reform, ki bi omejile moč etničnih skupin in okrepile osrednjo oblast. Lani so voditelji zavrnili reforme, ki so jih predlagali EU in ZDA, saj so jim nasprotovali predvsem bosanski Srbi, ki so se ustrašili, da bi izgubili avtonomijo.