Zakon, ki omogoča abdikacijo kralja Juana Carlosa, je pred tednom dni potrdila vlada, zdaj ga je podprl še spodnji del parlamenta, prihodnji teden (17. junija) pa naj bi ga potrdil še senat.

Zakon je podprlo 299 poslancev, 19 jih je glasovalo proti, 23 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Da bo tokratno glasovanje pravzaprav le formalnost, se je vedelo že vnaprej, saj tako vladajoča ljudska stranka (PP) kot opozicijski socialisti (PSOE), ki imajo v parlamentu več kot 80 odstotkov sedežev, podpirajo monarhijo in so napovedali, da bodo glasovali za zakon, ki zapolnjuje luknjo v španski zakonodaji. Podporo zakonu so napovedali tudi predstavniki več manjših strank.

V razpravi pred glasovanjem je španski premier Mariano Rajoy kralja in monarhijo branil kot "najboljši simbol enotnosti države". "Španija je parlamentarna demokracija z globokimi koreninami, ker so jo tako želeli Španci," je povedal Rajoy pred poslanci.

Glasovanje odpira vrata novemu kralju
Ko bosta zakon potrdila oba domova parlamenta, bo abdikacija veljavna. Le dan pozneje, torej 19. junija naj bi parlament imenoval novega kralja, Felipeja VI., slovesnost pa bo potekala le pred poslanci obeh domov španskega parlamenta, brez navzočnosti članov drugih evropskih kraljevih družin in celo brez navzočnosti kralja Juana Carlosa in kraljice Sofie. Dokončne odločitve o morebitni slovesnosti ob kronanju Felipeja VI. španski dvor še ni sprejel.

Španska ustava iz leta 1978 je sicer predvidela možnost abdikacije kralja, a parlament v vseh teh letih ni sprejel zakona, kjer bi to možnost dejansko zapisali, po Carlosovi odločitvi prejšnji teden, da se odpove prestolu, pa bo parlament to po hitrem postopku spremenil. Glasovanje tako odpira pot na prestol novemu španskemu kralju, 46-letnemu prestolonasledniku Felipeju.

Juan Carlos je prejšnji ponedeljek sporočil, da se po 39 letih na čelu države umika in vodenje monarhije prepušča svojemu sinu. Pojasnil je, da je takšno odločitev sprejel, da bi omogočil prenovo monarhije, princ Felipe in njegova žena Letizia naj bi vnesla svež veter in povrnila zaupanje prebivalcev v monarhijo in kraljevo družino.

Španci vse glasnejši kritiki monarhije
Novi kralj se bo moral spopasti z vse glasnejšo kritiko monarhije med Španci. Takoj po odločitvi kralja Juana Carlosa, da se bo umaknil, se je na ulicah številnih španskih mest zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali referendum o nadaljnjem obstoju monarhije. Tudi za danes so v Madridu napovedali proteste, stranka Združena levica (IU), ki je tretja največja parlamentarna stranka, pa je že napovedala, da bo vložila uradni predlog za referendum.

Kljub okrepljeni kritiki na račun monarhije in protestom pa se kakršnemu koli poskusu, da bi spremenili sistem, najverjetneje obeta zavrnitev, saj so nasprotniki monarhije v Španiji še vedno v manjšini. Kaže pa postavljanje monarhije pod vprašaj na to, da so se v španskem političnem sistemu, kot ga poznajo od konca režima generala Franca dalje, pojavile razpoke.

Trenutni sistem temelji na dogovoru po koncu Francovega režima iz leta 1975, v skladu s katerim so dediči diktature dopustili prehod v demokracijo, leve stranke, tudi komunistična, pa so sprejele monarhijo. Komunisti, ki so del Združene levice, so se omenjenemu dogovoru že odrekli, vanj pa dvomijo tudi socialisti.