Prison Time je Attwoodovo zadnje delo, v katerem avtor nadrobno razlaga o spolnosti, prostituciji, posilstvih, zvodništvu in razmerjih za zapahi nekaterih najbolj varovanih in zloglasnih zaporov v ZDA.

Po neuradnih podatkih organizacije Human Rights Watch iz leta 2010 je bilo v ameriških zaporih posiljenih 140.000 zapornikov. Približno 21 odstotkov vseh zapornikov je lani prijavilo tako ali drugačno obliko spolnega nasilja.

Število primerov je v zadnjih letih drastično naraslo, kar strokovnjaki pripisujejo pogostejšim prijavam posilstva in boljšemu svetovanju. A še vedno gre za razmeramo tabuizirano temo, saj se žrtve bojijo še hujših posledic, če bi spolno nasilje prijavile.
O temi se sicer na široko govori - a večinoma prek filmov in TV-serij (Generacija X, OZ, Beg iz zapora, Orange is the New Black ...), strokovnjaki pa tožijo, da ameriška javnost problematiko jemlje vse prelahko in se iz tega celo pogosto šali, v smislu krilatic "Ne spusti mila, ko boš pod prho".

Nenehen boj
Attwood slika drugačno sliko in skrajno podrobno opisuje vse prijeme, ki jih uporabijo zaporniški alfa samci. "Po navadi žrtev onesvestijo s posebnim prijemom. Včasih jih zvabijo z mamili in jih omamijo - 90 odstotkov zapornikov se zadeva. Včasih bodo žrtev s prevaro spravili v dolgove, nato pa jo prisilili, da jim dolg poplača s seksom. Spet drugič se lahko začne s fizičnim nasiljem," razlaga 43-letnik, čigar zgodbo so lani predstavili v posebni oddaji National Geographic.

"Nenehno sem se duševno pripravljal na boj do smrti, da bi le preprečil, da se ne bi zgodilo tudi meni," razlaga za Independent. "Odločen sem bil, da se mi to ne bo zgodilo, ker ko se ti enkrat zgodi, vsi izvedo in celotna zaporniška skupnost te bo obravnavala drugače. Od takrat dalje ti lahko vsak stori, kar koli hoče. Ne samo spolno. Niso samo mladi tisti, za katere je večja verjetnost, da te posilijo, ampak, jasno, tudi geji. Kakšne so torej možnosti, da bo mlad gej posiljen?"

Jalov zakon
Attwood odgovarja, da je neizogibno. In, kar je najhuje, nikogar to ne zanima. Leta 2003 so v Arizoni sprejeli zvezni zakon o odpravi posilstva v zaporih, ki je nalagal zbiranje statistike in uvedbo programov za boj proti posilstvom za zapahi. Posledično so v zaporih začeli uvajati "predavanja o posilstvih", na katerih so zapornike ozaveščali o spolnem nasilju in jim polagali na srce, da morajo posilstva prijavljati.
Po Attwoodovih besedah so se zaporniki na navodila odzvali s smehom: "Če v zaporu kar koli prijaviš, te označijo za ovaduhe, za te pa velja, da jih je treba ubiti na mestu. Na koncu predavanja so vsi govorili, da bi bilo vseeno, če bi jim dali priročnik z navodili, kako posiljevati. Takoj po predavanju je bil duševno bolan zapornik množično posiljen. Nihče ni ničesar prijavil."

Se lahko sploh kaj naredi? "Ko na stotine zapornikov nadzirata zgolj dva paznika, ker je pač treba nižati stroške, lahko zaporniki počnejo, kar koli hočejo. Ameriški zaporniški sistem kultivira posilstvo. Če ljudi obravnavaš kot živali, se bodo tako tudi obnašali."

Visoka stopnja okužb
Ni presenetljivo, da je stopnja okužb s spolnimi boleznimi v ameriških zaporih izjemno visoka - v enem od zaporov je Attwood naštel kar dve tretjini zapornikov, okuženih s hepatitisom C. Mnogi so bili okuženi z virusom HIV, zdravili pa so se zgolj tisti, ki so pravno ukrepali. Za zapornike so spolni napadi stvar vsakdana, zato otipavanj, poljube ali celo felacija niti sami nimajo več za posilstvo.
"Če bi to storil ženski v baru, bi se obravnavalo kot spolni napad, v zaporu pa so meje popolnoma drugačne kot v normalni družbi," razlaga Attwood. In v nasprotju z zunanjo družbo v zaporu niti približno nisi obravnavan kot homoseksualec, če zlorabljaš mlajše, ranljivejše sojetnike - za geje so označeni zgolj prejemniki, ki si jih nato zaporniki z višjim statusom podajajo med sabo ali pa celo zamenjajo za druge usluge.

Osamljenost in potrebe zapornike pogosto tudi ženejo v prostovoljna, obojestranska razmerja. Attwood pravi, da ima veliko od teh fantov doma ženo ali dekle, ki o njihovem dvojnem življenju ne vedo ničesar, ko pa jih izpustijo iz zapora, se vrnejo k njim, kot da ni bi bilo nič. Jasnih meja spolne usmerjenosti v zaporu ni več - dalj ko si notri, večja je možnost, da preideš na drugo stran, razlaga Attwood.