Ponoči se je več sto Ukrajincev s predsednikom VIktorjem Juščenkom na čelu udeležilo spominske slovesnosti, med katero so k spomeniku žrtvam nesreče polagali vence in prižgali sveče. V Slavutiču, mestecu, ki je od Černobila oddaljeno 50 kilometrov, je ponoči potekalo bedenje.

Razsežnosti najhujše jedrske nesreče
Nesreča se je zgodila zgodaj zjutraj med izvajanjem varnostnega preizkusa, ko je eksplodiral četrti černobilski reaktor. Samo v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji je bilo zaradi nesreče onesnaženih več kot 145.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, kjer še več kot desetletji pozneje posledice čuti pet milijonov ljudi.

Černobilski forum, sestavljen iz predstavnikov osmih agencij ZN-a pod vodstvom IAEA-ja in ruske, ukrajinske ter beloruske vlade, je v poročilu leta 2005 zapisal, da je zaradi neposredne izpostavljenosti sevanju umrlo 50 ljudi, to so bili večinoma reševalci, ki so posredovali takoj, med in po nesreči, in so večinoma umrli v nekaj mesecih po nesreči. Po Greenpeaceovih predvidevanjih pa bo zaradi posledic nesreče za različnimi oblikami raka zbolelo kar 270.000 ljudi.

Sevanje za sabo pustilo opustošenje
Med letoma 1992 in 2002 so odkrili tudi 4.000 primerov raka ščitnice, večinoma pri tistih, ki so bili v času nesreče otroci ali najstniki, številni prebivalci so zboleli za levkemijo, boleznimi srca in ožilja, psihosomatskimi in drugimi boleznimi.

Veliki projekt Sovjetske zveze
Gradnja černobilske elektrarne se je začela v 70. letih prejšnjega stoletja. Prvi reaktor so zagnali leta 1977, zadnjega, četrtega, pa 1983. V času nesreče je potekala širitev elektrarne: v gradnji sta bila še dva reaktorja, skupno pa naj bi Černobil proizvajal kar 6.000 megavatov elektrike.

Okoliščine nesreče
Dan pred nesrečo so slabo plačani in nizko motivirani delavci izvajali poskuse na tisočmegavatnem 4. reaktorju v černobilski jedrski elektrarni, ki je veljala za eno od večjih v Sovjetski zvezi. Izklopili so sisteme za samouravnavanje moči reaktorja, izključeni so bili tudi varnostni mehanizmi, ki bi ob morebitnem spodletelem poskusu samodejno zagotovili izklop in zadostno hlajenje reaktorja.

Človeška napaka izpustila duha iz steklenice
V noči na 26. april je zaradi človeške napake ob 1.23 eksplodiral četrti reaktor. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela topiti. Ogromne količine radioaktivnih snovi, med 100 in 185 milijoni kirijev, so imele prosto pot v ozračje, kar pomeni, da je bilo sevanje za nekajkrat večje kot po jedrskem napadu na Hirošimo in Nagasaki ob koncu 2. svetovne vojne. Radioaktivne snovi so se zaradi neugodnih vetrov razširile daleč po Evropi, najbolj prizadete so bile Ukrajina, Belorusija in Rusija, posledice pa so čutili celo do Francije.

SZ najprej molčal
Takratne sovjetske oblasti so želele nesrečo prikriti in so šele 36 ur po nesreči začele evakuirati bližnje naselje Pripjat, svetovna javnost pa je za nesrečo izvedela šele potem, ko so več kot 1.000 kilometrov oddaljene švedske merilne postaje zaznale radioaktivno sevanje.

K. T.