Več sto tisoč nasprotnikov je zahtevalo Ortegov odstop. Na drugi strani so se zbrali tudi njegovi privrženci in kmalu je prišlo do spopadov, poleg smrtnih žrtev pa je bilo tudi veliko ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Protestniki na obeh straneh so zahtevali pravico za žrtve zadnjih izgredov prejšnji mesec, v katerih je bilo po navedbah organizacij za varstvo človekovih pravic ubitih okoli 80 ljudi, več kot 800 pa ranjenih. V prvih vrstah tako protivladnih kot provladnih shodov so hodile v črno oblečene ženske, ki so nosile fotografije svojih ubitih otrok in vnukov.

Kmalu je znova prišlo do spopadov med obema stranema. Po poročanju AFP-ja naj bi zakrinkani posamezniki iz protivladnega tabora s strelnim orožjem in celo minometi napadli družine, ki so se udeležile protestov v podporo predsedniku.

Po navedbah policije je bilo pri tem ranjenih 12 ljudi, med njimi pet policistov. Dva sta pozneje umrla. Bila naj bi člana podmladka vladajoče stranke sandinistov. Še en človek je umrl v napadu na protivladno zborovanje v Managui, je sporočila opozicija.

Do podobnih protestov in izgredov je prišlo tudi v drugih nikaragovskih mestih. Še dva človeka sta bila tako ubita v severnem okrožju Esteli, 12 ljudi je bilo tam ranjenih, je sporočil nikaragovski center za človekove pravice.

Z zadnjimi žrtvami se je tako njihovo število od začetka protestov 18. aprila povzpelo na najmanj 92, več kot 880 ljudi pa je bilo ranjenih. Predstavnica obeh Amerik pri Amnesty International Erika Guevara-Rosas je na Twitterja zapisala, da je Ortegova "nasilna represija dosegla skrajno raven".

Protesti vzniknili po spornih reformah
Množični protesti v Nikaragvi so se sprva začeli zaradi spornih reform socialnega sistema, hitro pa so se potem sprevrgli v proteste proti predsedniku. 72-letni levičar Ortega, nekdanji vodja sandinističnih upornikov, vlada skupaj s svojo ženo, podpredsednico Rosario Murillo. Pomembne položaje v tej srednjeameriški republiki zaseda tudi njunih sedem otrok, ki delujejo tako v politiki kot gospodarstvu in medijih.

Največji gospodarski lobi v Nikaragvi se je pridružil pozivom protestnikov in Ortegi sporočil, naj v dobro ljudstva razpiše predčasne predsedniške volitve. Naslednje redne volitve so namreč predvidene šele za leto 2021. Ortega je na zahteve odvrnil le, da "Nikaragva ni zasebna lastnina".