Namen sporazuma je med drugim tudi boj proti organiziranemu kriminalu in trgovini z drogami. Foto: EPA
Namen sporazuma je med drugim tudi boj proti organiziranemu kriminalu in trgovini z drogami. Foto: EPA
Guantanamo
Sporazum, ki so ga podpisale ZDA in Evropska unija, ne govori o osumljencih, zaprtih v Guantanamu. Foto: EPA

EU in ZDA so se o sporazumu začele pogajati kmalu po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001, pravosodni ministri EU-ja so sporazum ratificirali v začetku meseca, dogovor pa sta dokončno podpisala pravosodna ministra Švedske Beatrice Ask in ZDA Eric Holder. Sporazum bo začel veljati februarja leta 2010.

Švedska ministrica za pravosodje je povedala, da gre za zgodovinski sporazum in da je že skrajni čas, da pravosodje dohiti kriminalce, Holder pa je povedal, da je globalizacija kriminala dejstvo, proti kateremu se nobena država ne more več boriti sama. Podpisnika sta ob tem zatrdila tudi, da bo sporazum omogočil uspešnejši boj proti terorizmu, spletnemu kriminalu, mednarodnim finančnim prevaram, trgovanju z ljudmi in drogami ter vsem drugim resnim vrstam mednarodnega kriminala.

Številne ugodnosti za lažje sodelovanje
Sporazum prinaša veliko ugodnosti za obe podpisnici. Med drugim daje podlago za okrepljeno sodelovanje v boju proti terorizmu in finančnemu kriminalu, saj olajšuje delitev informacij o finančnih podatkih osumljencev, poleg tega pa omogoča ustanavljanje mešanih posebnih skupin za lov na kriminalce in teroriste ter uvaja sistem videokonferenc, kjer bo mogoče pričanje in dajanje izjav na daljavo. Tako priči na primer ne bo potrebno iz Nemčije potovati na sodni proces v ZDA, ampak bo lahko pričala prek videokonference.

Ko so podpisale sporazum, so ZDA privolile v dejstvo, da iz držav Evropske unije ne bodo dobile nobenega osumljenca za zločin, ki bi mu v ZDA grozila smrtna kazen, saj Evropa smrtne kazni ne pozna, v ZDA pa še vedno vztrajajo pri njej.

Sporazum ne govori o Guantanamu
Čeprav dogovor med EU in ZDA rešuje veliko težavnih področij, pa ne omenja ničesar glede terorističnih osumljencev, ki so še vedno zaprti v taborišču Guantanamo na Kubi. Ameriški predsednik Barack Obama je sicer ukazal, da morajo taborišče zapreti najkasneje do 22. januarja 2010, a je minister Holder v sredo izjavil, da bodo ta rok skoraj zagotovo zamudili. Je pa predsednik Obama v sredo podpisal 680 milijard dolarjev vreden proračunski zakon za Pentagon za leto 2010, ki prepoveduje izpuščanje zapornikov iz taborišča Guantanamo v ZDA.

Poleg tega dogovor še ne ureja vizumske politike, saj dogovora o ukinitvi vizumov za krajša turistična in poslovna potovanja v ZDA za vse članice Evropske unije še vedno ni na obzorju. Državljani Grčije, Poljske, Cipra, Romunije in Bolgarije morajo še vedno zaprositi za vizume za vstop v ZDA.