Biti predsednik države je zahtevna naloga, biti predsednik ZDA pa je še toliko zahtevnejša. Obamov predhodnik George Bush je odnose z nekaterimi državami dejansko potisnil na oster rob: v zvezi z Iranom je bila beseda vojna že zelo pogosta, v osmih letih Bushevega predsedovanja so se močno poslabšali tudi odnosi z državami Srednje in Južne Amerike, čezatlantsko sodelovanje z EU-jem pa je bilo mnogokrat potisnjeno v drugi plan.

Novo poglavje odnosov z Iranom
Kot že rečeno, je bilo izmenjavanje žogic med Washingtonom in Teheranom stalnica, omenjale so se tudi že vojaške koalicije. In kako kaže pol leta po zmagi Obame? Namesto o vojni se govori o rešitvi spora, in to z iranske strani. Pred nekaj dnevi je tako iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad dejal, da je Iran pripravil sveženj novih predlogov, da bi rešil spor z Zahodom zaradi svojega jedrskega programa, za katerega ZDA sumijo, da je le krinka za razvoj jedrskega orožja. "Ti predlogi bodo svetu prinesli mir, saj svetu ne more vladati sila. Iran spoštuje vse države sveta. Iransko ljudstvo je velikodušno. Lahko pozabi na preteklost in začne novo obdobje, a vsaka država, ki se bo ozirala le nase, bo dobila od nas enak odgovor, kot ga je nekdanji predsednik George Bush. Zdaj so se razmere spremenile."

"Dopustiti vodilnemu svetovnemu sponzorju nasilja, da pridobi najbolj smrtonosno orožje, bi bilo neodpustno izdajstvo prihodnjih generacij," je bila izjava Georgea Busha maja lani. In retorika zdajšnjega ameriškega predsednika? "Skoraj tri desetletja so bili naši odnosi napeti," je marca v televizijskem nagovoru, kjer je govoril ljudstvu in voditeljem Irana, povedal Obama in dodal, da so se ZDA ob iranskem novem letu spomnile na skupno človečnost, ki nas povezuje. "ZDA si želijo, da bi Iran prevzel mesto, ki mu pripada v mednarodni skupnosti. Imate to pravico, a ta pravica prinaša tudi resnično odgovornost."

Tudi s Kremljem spravljivejši toni?
Še ena stalnica preteklih osmih let so bile izmenične izjave Kremlja in Bele hiše, ki pa so, kot kaže, stvar preteklosti. Ko sta se ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in Obama srečala pred vrhom G-20, sta se strinjala, da je mimo obdobje, ko sta državi druga v drugi videli sovražnika. "Voditelja Rusije in ZDA sva pripravljena preseči miselnost hladne vojne in začrtati nov začetek v odnosih med državama. V samo nekaj mesecih smo trdo delali za vzpostavitev novega tona v naših odnosih."

Bo embargo kmalu odpravljen?
Kuba in ZDA sta politično na dveh različnih bregovih že 50 let,, a zdaj se vendarle zdi, da se prepad med njima počasi oži. Obama je pred kratkim svoji administraciji naročil, naj odpravi omejitve glede potovanj za ameriške Kubance, ki so doslej lahko na Kubo potovali le enkrat na tri leta, in pošiljanja denarja v njihovo nekdanjo domovino, ki jih je uvedel njegov predhodnik George Bush. V ZDA živeči Kubanci bodo tako lahko poslej pošiljali denar v domovino svojim sorodnikom, ostaja pa prepoved pošiljanja denarja visokim uradnikom vlade. Še vedno pa veljata prepoved potovanj na Kubo za druge Američane in trgovinska zapora.

Kot je poudaril Obama, se odnosi s karibsko otoško državo ne bodo spremenili čez noč, a omenjene spremembe pomenijo dober obet za prihodnost. Med njegovimi največkrat izrečenimi besedami sta sprememba in upanje, a nekateri analitiki njegove pozitivne besede postavljajo pod vprašaj: ali svet pričakuje preveč? Bo Obama kos obljubam o upanju? Na vrhu v Trinidadu je zastopanih 34 držav, le Kube ni, zaradi nedemokratične politične ureditve so vrata vrha zanjo zaprta.

Številni od zbranih voditeljev so Obami dali vedeti, da pozdravljajo njegove poteze glede kubanskih Američanov, in ga hkrati pozvali, naj stori še korak dlje: prekliče naj 47 let trajajočo trgovinsko zaporo Kube. ""Zanima nas, kaj je pripravljena sprejeti kubanska vlada. Še naprej bomo ocenjevali stanje in videli bomo, kaj se bodo zgodilo." Še več ljudi pa zanima, kakšne bodo nadaljnje poteze Obame. "Mislim, da obe vladi pravita: 'Pripravljeni smo iti skozi vrata.' A mislim, da nobena od njiju ne ve, kam želi priti," pravi Julia Sweig, dobra poznavalka ameriško-kubanskih odnosov. Kaj želijo ZDA od Kube, je znano že dolgo: spoštovanje človekovih pravic, svoboda govora, svobodni trg, demokracija. A hkrati so ZDA tiste, ki v svojem oporišču na Kubi "skrbijo" za najbolj eklatanten primer kršenja človekovih pravic. "ZDA iščejo nov začetek s Kubo. Vem, da je pred nami dolgo potovanje, da bi spremenili desetletja nezaupanja, a obstajajo ključni koraki, ki jih lahko naredimo za boljši jutri."

Chavez svetuje Obami: Sprejmi socializem
Očiten dokaz, da je tudi v odnosih Venezuele in ZDA zavel nov veter, je odločitev venezuelskega predsednika Huga Chaveza, da v ZDA znova pošlje veleposlanika. Pred sedmimi meseci je Chavez v znak solidarnosti z Bolivijo, ki je ZDA obsodila kovanja zarote proti bolivijskemu predsedniki Evu Moralesu, izgnal ameriškega veleposlanika iz Venezuele, ZDA pa so odgovorile z enakim ukrepom. Danes se diplomacija vrača na svoje delovno mesto. Venezuelski predsednik, sicer oster kritik ZDA predvsem v času vladavine Georgea Busha, ki mu je očital tudi načrtovanje atentata, je s prihodom Baracka Obame v Belo hišo obrnil ploščo: na srečanju ob vrhu ameriških držav v Trinidadu je dejal, da si želi biti Obamov prijatelj, še nadaljnji korak pa je bila napoved o vrnitvi veleposlanikov.

Chavez je ameriškega kolega marca tudi pozval, naj gre na pot socializma. "Državljan Obama, dopustiti moraš, da Ameriko zajame socialna revolucija," je dejal Chavez. "Če želiš moj nasvet, izberi socializem. Poglej barvo svoje kože. Zakaj bi pomagal bogatim in imperializmu?"

Ksenja Tratnik
ksenja.tratnik@rtvslo.si